Evropski parlament zamrznil trgovinski dogovor z ZDA

Danes je padla tudi pričakovana odločitev, da bo Evropski parlament do nadaljnjega ustavil potrjevanje trgovinskega dogovora z ZDA.

Spomnimo, julija lani sklenjen trgovinski dogovor z ZDA bi moral prihodnji teden končno ratificirati Evropski parlament, a so iz Strasbourga po seji parlamenta že v torek prispeli signali, da bo EU dogovor začasno pospravila v predal.

Da je Evropski parlament začasno ustavil potrjevanje trgovinskega dogovora, je danes sporočil predsednik pristojnega parlamentarnega odbora Bernd Lange. "Zdaj je tudi uradno: Dogovor EU-ZDA je do nadaljnjega zamrznjen. Pogajalci smo se ravnokar dogovorili, da v odboru za mednarodno trgovino začasno ustavimo delo na implementaciji dogovora iz Turnberryja. Na kocki sta naša suverenost in ozemeljska celovitost. Ne moremo več ravnati kot običajno," je po poročanju STA po sestanku s predstavniki političnih skupin, pristojnimi za trgovinski dogovor z ZDA, na družbenem omrežju X zapisal nemški evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov (S&D).

Trump: Ne bom uporabil vojaške sile

Je pa Trump danes prvič jasno in glasno sporočil, da si ZDA Grenlandije ne bodo prisvojile z vojaško silo. "Verjetno ne bomo dobili ničesar, razen če se jaz odločim za uporabo moči in sile, kjer bi bili, iskreno, nezaustavljivi," je še dejal glede vprašanja Grenlandije. "Ampak tega ne bom storil."

Davos

Trump Danski: Bili smo neumni, da smo vam vrnili otok. Zdaj ga hočemo nazaj

"To je verjetno najpomembnejša izjava, ker so ljudje mislili, da bom uporabil silo. Ni mi treba uporabiti sile. Nočem uporabiti sile. Ne bom uporabil sile," je še poudaril in dodal: "Vse, kar ZDA zahtevajo, je območje imenovano Grenlandija."

Več o Trumpovem govoru je na voljo tukaj ...

Kaj je povedal o Grenlandiji?

Kar bo Evropejce zanimalo precej bolj od vetrnic in Trumpove graje, je njegovo zadnje stališče o Grenlandiji. Trump je še enkrat več ponovil, da ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi "strateške nacionalne varnosti in mednarodne varnost," teza, ki jo na tej strani Atlantika nihče ne kupi, saj, kot opozarjajo strokovnjaki, bi lahko ZDA na otoku že danes postavljale dodatne vojaške baze in vojaško infrastrukturo, če bi le zaprosile za dovoljenje.

"Ta ogromen nezavarovan otok je dejansko del Severne Amerike," je še poudaril in besede podkrepil še: "To je naše ozemlje." Dejal je, da si želi takojšnjih pogajanj o prevzemu otoka.

Geostrateška politika

Zakaj se velesile prerivajo za Grenlandijo – otok, ki lahko spremeni svet

"Vsaka zaveznica Nata ima dolžnost, da je sposobna zaščititi svoje ozemlje. Mi smo velika sila, precej večja, kot ljudje sploh razumejo." Nato je udaril še po Danski, ki jo je označil za "nehvaležno," ker mu ne želi predati nadzora nad Grenlandijo.

Še več, dejal je, da je Danska dolžnik, ker jo je ZDA obranila med drugo svetovno vojno. "Danska je klonila pred Nemčijo po vsega šestih urah bojev, popolnoma nesposobna je bila braniti sebe ali Grenlandijo." Zadevo so rešili Američani, je prepričan Trump, ki je nato javno obžaloval odločitev, da so po drugi svetovni vojni pustili, da je Grenlandija ostala Danska. "Kako neumni smo bili, da smo to storili? Ampak smo storili, dali smo nazaj. Ampak kako nehvaležni so zdaj oni?" se je spraševal Trump.

Na tem mestu velja omeniti, da je Grenlandija del Kraljevine Danske, da ima skorajda popolno avtonomijo in da o svoji usodi odloča sama, torej sami Grenlandci.

Kamor koli pogledaš, zloglasne vetrnice

Trumpu, kot po navadi, gredo precej v nos tudi vetrnice. Vprašal se je, zakaj jih je Evropa polna, saj da gre za "zeleno prevaro" in katastrofo za energetski sektor. "Po vsej Evropi vetrnice, vetrnice vsepovsod," je poudaril in dodal, da se ta "čudovita mesta uničujejo."

Trump z ostro kritiko Evrope

Da bo njegov govor nepovezan, je bilo pričakovati že po njegovi včerajšnji novinarski konferenci v ZDA, zato na tem mestu vseh njegovih besednih akrobacij ni vredno ponavljati.

Novinarska konferenca

Trump po maratonskem govoru kratko o Grenlandiji: Izvedeli boste

Se je pa v prvem delu govora Trump dotaknil tudi Evrope, za katero je dejal, da "ne gre v pravo smer." Še več, dejal je, da deli stare celine pravzaprav niso več prepoznavni. To mu med drugim pravijo prijatelji, ko se vrnejo iz Evrope, je dejal.

Preberite še

· KAM NA MARTINOVANJE

Martinovanje, kot se šika: praznik vina z razgledom na kar štiri države

Dejal je še, da so evropske politike na področju migracij in gospodarstva pustile "katastrofalne posledice," na drugi strani pa da ZDA doživljajo "gospodarski čudež." Tam gre ljudem dobro, "z mano so zelo zadovoljni."

Če gre verjeti javnomnenjskim anketam, bi se s slednjim težko strinjala večina Američanov. Kot namreč poroča BBC, ena od zadnjih anket kaže, da kar 74 odstotkov Američanov meni, da se Trumpova administracija premalo osredotoča na nižanje cen. 44 odstotkov jih meni, da jim gre zaradi Trumpovih politik slabše kot prej, medtem ko jih 38 odstotkov razlike ne občuti.

Trump začel govor

Trump je malo po 15.30 vstopil v nabito polno dvorano Svetovnega gospodarskega foruma. Ob vstopu ga je del občestva pozdravil z bučnim aplavzom, sam pa je naznanil, danes naslavlja vodilne gospodarstvenike, prijatelje in "nekaj sovražnikov."

Nato je nemudoma začel s hvalospevi Združenim državam, od koder po lastnih besedah prinaša "fenomenalne novice." Dejal je, da "gospodarstvo cveti."

Kmalu Trumpov govor

Ameriški predsednik Donald Trump je iz Züricha v Davos prispel s helikopterjem. V konvoju vozil so ga nato pospremili do glavnega prizorišča, kjer bo imel predvidoma kmalu svoj težko pričakovani govor, na katerem bo po besedah enega od uradnikov iz njegove administracije med drugim spregovoril o svojem Odboru za mir, ki naj bi nadzoroval upravljanje in obnovo Gaze.

Švedski premier: »Evropa ne bo pristala na izsiljevanje«

Švedski premier Ulf Kristersson je v pogovoru za Deutsche Welle (DW) ob robu foruma v Davosu zavzel ostro stališče do ameriških pritiskov. Čeprav ni želel spekulirati o tem, ali so Trumpove grožnje glede prevzema Grenlandije nepopravljivo poškodovale zavezništvo Nato, je bil glede odziva Evrope jasen: »Evropski zavezniki ne bodo sprejeli izsiljevanja s strani Washingtona.«

Na neposredno vprašanje novinarja, ali Švedska morda obžaluje svojo zgodovinsko odločitev iz leta 2024, da opusti desetletja nevtralnosti in se pridruži Natu prav v času takšnih turbulenc, je Kristersson odgovoril: »Absolutno ne.«

Poudaril je, da integracija poteka hitro in da Švedska odlično sodeluje z 31 zaveznicami. Dodal je še pomembno varnostno zavezo: Švedska si močno prizadeva za povečanje skupnih zmogljivosti Nata v regiji, kar vključuje tudi pripravljenost na okrepitev varnosti na Grenlandiji in v širši Arktiki.

Lagardova protestno zapustila večerjo po 'ameriškem napadu na Evropo'

Napetosti v Davosu so dosegle vrelišče ne le v konferenčnih dvoranah, ampak tudi v zakulisju. Agencija Bloomberg poroča o diplomatskem škandalu na včerajšnji ekskluzivni VIP večerji.

Po navedbah virov je predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde predčasno zapustila dogodek. Razlog za njen protestni odhod naj bi bil nastop ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka, ki je mizo izkoristil za oster verbalni napad na Evropo.

Incident potrjuje, da so odnosi med ZDA in EU na najnižji točki v zadnjih letih, retorika ameriške delegacije pa ostaja agresivna in nediplomatska tudi za zaprtimi vrati, daleč od televizijskih kamer.

Srečanje Trump-Merz (še) ni odpovedano, je pa »malo verjetno«

Glede načrtovanega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom prihaja do nasprotujočih si informacij.

Potem ko so nekatera poročila nakazovala, da je srečanje odpovedano, Reuters zdaj s sklicevanjem na nemške vire poroča, da srečanje uradno (še) ni bilo odpovedano. Kljub temu viri ocenjujejo, da je izvedba sestanka »malo verjetna«.

Negotovost je najverjetneje posledica kaosa v urniku, ki ga je povzročila Trumpova triurna zamuda zaradi tehničnih težav z letalom Air Force One.

Merz je sicer zjutraj poudaril, da si Nemčija želi deeskalacije, a da je treba zaščititi evropske interese.

Danci z aplikacijami nad ameriške izdelke: »Grenlandija ni naprodaj«

Medtem ko se politiki kregajo, se je danska javnost odločila za potrošniški upor. Kot poroča britanski The Guardian, na Danskem hitro narašča priljubljenost mobilnih aplikacij, kot sta »UdenUSA« in »Made O’Meter«, ki kupcem omogočata preverjanje izvora izdelkov.

S preprostim skeniranjem črtne kode lahko potrošniki ugotovijo, ali je izdelek proizveden v ZDA, in se tako izognejo nakupu v znak protesta proti Trumpovim ambicijam po prevzemu Grenlandije.

Profimedia

Analitik pri Danske Bank za medijsko hišo DR sicer opozarja, da je le približno 1,1 odstotka izdelkov v danskih supermarketih dejansko ameriškega izvora, zato bo gospodarski učinek omejen. Kljub temu gre za močno simbolno gesto.

Pelle Guldborg Hansen, raziskovalec vedenja na univerzi Roskilde, pojasnjuje: »Ljudje vidijo novice, ki jih razjezijo, te aplikacije pa jim omogočajo, da s to jezo nekaj naredijo.«

Da ne gre za zanemarljiv pojav, potrjuje anketa televizije TV2 iz sredine leta 2025, ki je pokazala, da se je kar 47 odstotkov Dancev namerno izognilo nakupu ameriškega blaga zaradi napetosti z ameriško administracijo. V Nuuku na Grenlandiji so se medtem v izložbah pojavili napisi: »Grenlandija ni naprodaj.«

Donald Trump pristal v Zürichu

Po zapletih z okvaro letala v Washingtonu je ameriški predsednik Donald Trump končno prispel v Švico. Po podatkih spletnega portala za sledenje letom FlightRadar24 je njegovo nadomestno letalo (vojaška različica Boeinga 757, znana kot C-32) pravkar pristalo na letališču v Zürichu.

Predsednika zdaj čaka še transfer do Davosa – običajno s helikopterjem Marine One –, kjer ga nestrpno pričakuje svetovna politična in gospodarska elita. Zaradi zamude še vedno ni uradno potrjeno, kdaj točno bo Trump stopil na oder in ali bo urnik foruma utrpel dodatne spremembe.

Slovenska častnika na misijo na Grenlandijo odhajata konec tedna

Minister za obrambo Borut Sajovic je za STA potrdil, da se bosta dva pripadnika Slovenske vojske, ki sta bila določena za sodelovanje v mednarodni operaciji Arctic Endurance. Častnika bosta na pot proti Grenlandiji krenila že ta konec tedna.

Vodja liberalcev v EP poziva h koncu »pomirjevanja« in uporabi »jedrskega« gospodarskega orožja

Valérie Hayer, predsednica politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, je v intervjuju za Euronews pozvala k radikalnemu zasuku v evropski politiki do ZDA. Dejala je, da je »strategija pomirjevanja končana« in da mora Evropa preiti na strategijo odvračanja.

»Priznati moramo, da je strategija pomirjevanja končana in da moramo zdaj igrati trdo, ker Donald Trump razume le ravnotežje moči in jezik sile,« je bila ostra Hayerjeva.

Predlagala je tri konkretne in drastične ukrepe:

Nove carine: Uvedba povračilnih carin.

Prodaja dolga: Evropa bi se lahko odločila za prodajo ameriškega dolga (obveznic), ki ga ima v lasti za več kot bilijon dolarjev.

Aktivacija instrumenta proti prisili: Uporaba mehanizma Anti-Coercion Instrument, ki ga je označila za »gospodarsko jedrsko orožje« in ki še nikoli ni bil uporabljen.

Hayerjeva je šla še dlje in opozorila, da Grenlandijo pokriva 42.7. člen pogodb EU (klavzula o vzajemni obrambi). »Če bi bila ena od članic žrtev oborožene agresije na svojem ozemlju,« pravi določba, morajo druge članice nuditi pomoč z vsemi sredstvi. »O tem ni nobenih dvoumnosti. Pripravljeni moramo biti na jasne vojaške in gospodarske sankcije. A govorim o odvračanju, prav zato, da bi se tej situaciji izognili,« je zaključila.

Ameriški odposlanec na poti k Putinu: ZDA in Rusija o »zemljiških poslih« v Ukrajini

Medtem ko Davos čaka na Trumpa, se v zakulisju odvijajo intenzivni diplomatski premiki glede vojne v Ukrajini. Kot poroča CNBC, se bo ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff v četrtek sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na novem krogu pogajanj.

Profimedia

Witkoff je potrdil, da je bil v zadnjih tednih dosežen »velik napredek« in da upa na skorajšnjo objavo dobrih novic. Ključna točka pogajanj so po njegovih besedah »zemljiški posli« (land deals).

To temo je Witkoff slikovito opisal kot »800-kilogramskega slona v sobi«, a vztraja, da obstajajo »zelo, zelo dobre ideje glede tega«. Izjava potrjuje strahove Kijeva, da bi mirovni dogovor lahko vključeval ozemeljske koncesije.

Von der Leyen ne bo srečala Trumpa, vrača se v Bruselj

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sprejela strateško odločitev, da se izogne morebitnemu soočenju z Donaldom Trumpom v Davosu. Njen tiskovni predstavnik je potrdil, da se bo iz Strasbourga vrnila neposredno v Bruselj na priprave za zasedanje Evropskega sveta.

Uradno pojasnilo se glasi, da je predsednica ocenila, da je to »najboljša poraba njene energije,«piše Guardian. Na vprašanje, ali je obstajala možnost srečanja s Trumpom, je tiskovni predstavnik odgovoril, da po njegovem vedenju »vabila niso bila poslana v nobeno smer«. S tem se je Bruselj izognil tveganju, da bi Trump zavrnil srečanje ali ga izkoristil za nov javni napad, še dodaja britanski časnik.

Trumpovo nadomestno letalo se bliža Zürichu

Po zapletih z letalom Air Force One se nadomestno letalo ameriškega predsednika (Boeing 757, oznaka C-32) bliža letališču v Zürichu.

Donald Trump bo v Davos prispel z večurno zamudo, točen termin njegovega govora pa ostaja neznanka, saj se urnik foruma prilagaja sproti.

Nekdanji šef Nata: Čas prilizovanja je mimo, Trump si zasluži evropsko Schumanovo nagrado

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato in nekdanji danski premier Anders Fogh Rasmussen je v intervjuju za BBC News podal ostro oceno trenutnih razmer. Dejal je, da se je »čas laskanja končal« in da mora Evropa okrepiti svoj odziv na Trumpove grožnje glede Grenlandije.

Rasmussen je opozoril, da bi morebitni ameriški napad na Grenlandijo pomenil »konec Nata«, saj nima smisla imeti kolektivne obrambne organizacije, kjer ena zaveznica napade drugo zaradi ozemlja.

Kljub resnosti situacije si je privoščil mero ironije. Dejal je, da bi moral biti Trump namesto za Nobelovo nagrado za mir nominiran za evropsko Schumanovo nagrado, saj je »bolj kot kdorkoli drug prispeval k združevanju evropske celine«.

Profimedia

Kljub temu Rasmussen svetuje iskanje diplomatskih izhodov.

Predlaga tri konkretne ukrepe, ki bi lahko pomirili Washington:

- Obnovitev ameriško-danskega obrambnega sporazuma iz leta 1951 za omogočanje stalne prisotnosti Nata na Grenlandiji.

- Novi investicijski dogovori, zlasti glede redkih zemelj in kritičnih mineralov.

- Nov mehanizem za preverjanje naložb, ki bi preprečil dotok kitajskega ali ruskega kapitala na otok.

Če pa bo Trump uresničil grožnje s carinami, mora Evropa po njegovem mnenju odgovoriti s povračilnimi ukrepi. »Prišel je čas, da se upremo Trumpu,« je zaključil Rasmussen.

Fajon: Slovenija Trumpovemu »Odboru za mir« v trenutni obliki ni naklonjena

Diplomatski zadržki do Trumpovih pobud se širijo tudi na slovenski politični parket. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), je zunanja ministrica Tanja Fajon na seji zunanjepolitičnega odbora DZ razkrila, da Slovenija vabilu v t. i. Odbor za mir v trenutni obliki ni naklonjena.

Premier Robert Golob je vabilo prejel neposredno od Donalda Trumpa. Čeprav Slovenija vabila še ni uradno zavrnila in ga trenutno pravno pregleduje, je Fajon izpostavila resne dileme:

Rušenje ZN: Obstaja bojazen, da gre za vzpostavljanje paralelne organizacije, ki bi rušila Združene narode.

Trumpova prevlada: V novem odboru bi imel Donald Trump zadnjo besedo o članstvu in odločilni glas.

Mandat: Ustanovna listina ne omenja konkretno Gaze in je v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta ZN.

Primož Lavre

STA poroča tudi o finančnem vidiku Trumpovega načrta. Člani odbora bi morali za trajno sodelovanje plačati milijardo dolarjev. Odbor naj ne bi bil namenjen le obnovi Gaze, ampak reševanju kriz po vsem svetu pod ameriškim vodstvom.

Fajon je dodala, da se Slovenija usklajuje z drugimi državami EU, pri čemer skupnega stališča unije še ni, je pa Francija že nakazala, da se odboru verjetno ne bo pridružila.

»Najprej smo Inuiti, šele nato Američani«

Medtem ko se velesile prepirajo o ozemlju, so se oglasili predstavniki avtohtonega prebivalstva. Inuitski cirkumpolarni svet Aljaske (ICC Alaska) je izrazil solidarnost s svojimi »grenlandskimi sorodniki,« piše britanski Guardian.

Član sveta Robert Evans je podal močno izjavo o identiteti: »Da, smo Američani, a bili smo najprej Inuiti in vedno bomo. Del naše kulture je, da skrbimo za svoje ljudi in stojimo ob strani svojim sorodnikom po vsej Arktiki.«

Organizacija je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno pravo in pravice Inuitov, ter poudarila, da mora Arktika ostati »območje miru«.

Evropski parlament zamrzuje trgovinski dogovor z ZDA

Kot poroča dopisnica The Guardiana Lisa O’Carroll, se v Strasbourgu pripravlja konkreten politični odgovor na ameriške grožnje. Predstavniki političnih skupin v Evropskem parlamentu naj bi potrdili odločitev, da ne bodo ratificirali trgovinskega sporazuma z ZDA, ki je bil dogovorjen lansko poletje.

Gre za pomembno potezo, ki bo – za razliko od zgolj političnih izjav – imela konkretne posledice: zamaknila bo uveljavitev 0-odstotnih carin na številne ameriške uvozne izdelke v EU, kar je bilo dogovorjeno avgusta.

Rutte zavrnil Trumpove dvome: »Mi smo pomagali ZDA po 11. septembru«

Mark Rutte se je odzval tudi na Trumpove ponovne dvome, ali bi evropske zaveznice priskočile na pomoč ZDA v primeru napada. Spomnil je na zgodovinska dejstva:

»Povem mu: da, bodo, tako kot so to storile 11. septembra 2001, ko je bil prvič in edinkrat sprožen 5. člen,« je bil jasen Rutte. Dodal je, da ne dvomi, da bi tudi ZDA priskočile na pomoč Evropi, saj gre za kolektivno zaščito.

Glede vprašanja Grenlandije je Rutte zavrnil javno komentiranje, dejal je le, da »dela v zakulisju« in da je treba zadevo rešiti na prijateljski način.

Šef Nata svari: »Glavna težava ni Grenlandija, ampak Ukrajina«

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v Davosu opozoril, da spor okoli Grenlandije odvrača pozornost od resnejše grožnje.

»Tveganje je, da se osredotočamo na Grenlandijo ... toda glavna težava ni Grenlandija. Glavna težava je zdaj Ukrajina,« je dejal Rutte in izrazil skrb, da bi zavezništvo zaradi fokusa na druga vprašanja »izpustilo žogo« pri obrambi Kijeva.

Postregel je s statističnimi podatki o ruskih izgubah:

- Rusi so decembra izgubljali 1.000 vojakov na dan (mrtvih, ne ranjenih).

- To pomeni več kot 30.000 mrtvih v enem mesecu.

Za primerjavo: Sovjetska zveza je v Afganistanu v 10 letih izgubila 20.000 vojakov.

Von der Leyen: »Živimo v svetu, ki ga definira surova moč«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem nagovoru Evropskemu parlamentu v Strasbourgu ponovila ključna sporočila iz včerajšnjega govora v Davosu, a z dodatnim poudarkom na spremenjeni naravi mednarodnih odnosov.

Opozorila je, da mora Evropa »spremeniti način razmišljanja in delovanja«, saj »zdaj živimo v svetu, ki ga definira surova moč (raw power)«. V tem vse bolj nezakonitem svetu Evropa potrebuje lastne vzvode moči in mora opustiti svojo »tradicionalno previdnost«.

Profimedia

Glede Grenlandije je bila neomajna: »Grenlandija ni le ozemlje ... je dom svobodnih in suverenih ljudi. Je nacija s svojo suverenostjo in pravico do ozemeljske celovitosti, prihodnost Grenlandije pa je izključno stvar odločitve Grenlandcev.«

Bessent žaljiv do Danske: »Njena vlaganja so, tako kot država sama, nepomembna«

Ameriški finančni minister Scott Bessent nadaljuje z verbalno ofenzivo v Davosu. CNBC navaja, da je finančni minister zavrnil zaskrbljenost glede t. i. »razprodaje Amerike« (sell-off), ki se dogaja na borzah, in postregel z žaljivko na račun Danske.

Ko so ga novinarji povprašali o potezi danskega pokojninskega sklada AkademikerPension, ki je včeraj napovedal prodajo za 100 milijonov dolarjev ameriških državnih obveznic, je Bessent odvrnil: »Danska naložba v ameriške zakladne menice je, tako kot Danska sama, nepomembna.« Dodal je, da gre za manj kot 100 milijonov dolarjev in da ga to »niti najmanj ne skrbi«.

Spor z Deutsche Bank: Bessent je poročila, da bi lahko Evropejci začeli množično prodajati ameriška sredstva, označil za »lažne novice«. Trdi, da je ta narativ sprožil en sam analitik pri Deutsche Bank, in razkril, da ga je izvršni direktor Deutsche Bank osebno poklical, da bi sporočil, da banka ne stoji za tem poročilom.

Grenlandija: Ponovil je stališče Bele hiše: »Zaveznike prosimo, naj razumejo, da mora biti Grenlandija del Združenih držav.« Kot primerjavo je navedel ameriški nakup Ameriških deviških otokov od Danske med prvo svetovno vojno.

Trump bo v Davos zamudil tri ure, urnik visi v zraku

Ameriški finančni minister Scott Bessent je novinarjem v Davosu uradno potrdil, da bo predsednik Donald Trump zaradi zapletov s potovanjem zamudil približno tri ure.

To pomeni precejšnjo logistično težavo za organizatorje foruma, saj je bil Trumpov osrednji nagovor sprva predviden za 14.30. Zaradi zamude je trenutno nejasno, ali bodo govor prestavili na pozno popoldne ali pa bo prišlo do drugih sprememb v programu.

Francija predlaga vojaške vaje Nata na Grenlandiji

Kot poroča France 24, je Francija uradno pozvala k izvedbi vojaške vaje zveze Nato na Grenlandiji.

Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so potrdili, da je Pariz dal pobudo za vajo in je v njej pripravljen tudi aktivno sodelovati. Gre za nedvoumno sporočilo v času, ko se pričakuje, da bo Donald Trump še stopnjeval pritiske za ameriški prevzem tega danskega ozemlja.

Trump pred odhodom v Davos: »Glede Grenlandije boste še izvedeli«

Ameriški predsednik Donald Trump je pred načrtovanim potovanjem v Švico v Beli hiši pripravil maratonsko novinarsko konferenco, posvečeno prvi obletnici svojega mandata. Čeprav je večino časa namenil hvaljenju carin, ki naj bi prinašale »gore denarja«, in kazanju fotografij aretiranih migrantov, se je na kratko dotaknil tudi spora z Evropo.

Več lahko preberete tukaj.

Novinarska konferenca

Trump po maratonskem govoru kratko o Grenlandiji: Izvedeli boste

Ameriški minister Evropi: »Zakaj se preprosto ne usedete in počakate na Trumpa?«

Medtem ko ameriški predsednik zaradi tehničnih težav z letalom zamuja, je njegov finančni minister Scott Bessent v Davosu že poskrbel za dvig pritiska med evropskimi diplomati.

V izjavi, ki jo navaja BBC, je Bessent evropskim voditeljem, ki razpravljajo o protiukrepih, poslal nenavadno sporočilo. »Zakaj se Evropa preprosto ne usede in počaka, da predsednik Trump prispe sem?« je vprašal zbrane.

Namesto razpravljanja o trgovinski vojni in paniki, ki jo je Bessent na drugem mestu označil za »histerijo«, je ministrov nasvet Evropi preprost: »Počakajte in prisluhnite njegovim argumentom.«

Bessent vztraja, da bi bili kakršnikoli povračilni ukrepi EU »zelo nespametni« in da bi morali vsi »globoko vdihniti« ter pustiti, da se stvari odvijejo.

Se forum seli iz Davosa?

Financial Times poroča, da vodilni v Svetovnem gospodarskem forumu razmišljajo o selitvi letnega srečanja iz Davosa, saj naj bi dogodek prerasel zmogljivosti majhnega švicarskega smučarskega središča.

Kot možni alternativi se omenjata Detroit in Dublin. Promet v središču Davosa je bil ta teden pogosto popolnoma ustavljen, varnostni ukrepi pa so vse zahtevnejši.

Tehnične težave Air Force One: Trump moral zamenjati letalo

Kot poroča The Guardian, se je moralo letalo Air Force One kmalu po vzletu vrniti v Washington zaradi »manjše težave z elektriko«. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da so se za vrnitev odločili iz »obilice previdnosti«.

Novinarji na krovu so poročali o utripanju luči v kabini. Predsednik je presedel na drugo letalo in nadaljeval pot proti Evropi.

V pričakovanju Donalda Trumpa

Donald Trump bo imel posebni nagovor ob 14.30. Do prejšnjega vikenda je bilo predvideno, da bo govoril o svoji agendi cenovne dostopnosti in nižanju stanovanjskih stroškov.

Po zaostritvi odnosov z Evropo pa se pričakuje, da bo govor imel močan mednarodni poudarek. Trump je sinoči ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti. Na vprašanje, kako daleč je pripravljen iti za prevzem otoka, je odgovoril le: »Boste izvedeli.«