Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Zaradi ameriškega vohunjenja Macron in Merklova zahtevata pojasnila


B.K./STA
1. 6. 2021, 15.02
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Potem, ko so danski mediji ugotovili, da so Američani evropskim politikom prisluškovali preko danske obveščevalne službe, so nekateri evropski voditelji zahtevali pojasnila.

Emmanuel Macron
Profimedia
Francoski predsednik Emmanuel Macron.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta od ZDA in Danske zahtevala pojasnila glede domnevnega vohunjenja za več evropskimi politiki, tudi Merklovo.

"Če so informacije resnične (...) je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji," je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade v ponedeljek povedal Macron. Izpostavil je pomen zaupanja med Evropejci in Američani in dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje. "Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore," je poudaril. Pritrdila mu je tudi nemška kanclerka.

Preberite še

Danski in evropski mediji so v nedeljo namreč poročali, da so ZDA s pomočjo danske obveščevalne službe med letoma 2012 in 2014 vohunile za vodilnimi politiki in uradniki iz Švedske, Norveške, Francije in Nemčije, tudi nemško kanclerko.

Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) vohunila prek danskih internetnih povezav. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE. Zaenkrat še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.

Danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, poročanja medijev ni želela komentirati. Je pa poudarila, da "je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo".

Pojasnila sta pred tem zahtevali tudi Švedska in Norveška.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.