Zakaj je nastal tornado v Ilirski Bistrici. Bodo v prihodnje bolj pogosta nadloga?
Pojav tornada na slovenskih tleh ni noviteta, je pa redek in ekstremen vremenski pojav. Kaj je botrovalo k včerajšnjemu nastanku tornad v Ilirski Bistrici?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poznavalci ekstremnih vremenskih pojavov pri zdaj že dobro znanem spletnem portalu Neurje.si so postregli s precej ljudskim pojasnilom. »Na nastanek in razvoj tornada včeraj je vplivalo izredno striženje (veering) vetrov v nižjih plasteh ozračja,« so začeli svojo razlago in nadaljevali: »Poleg vetrovnega stržena jugovzhodnika, jugozahodnika in zahodnika (po višjih plasteh) je na sam razvoj vplivala tudi orografija oziroma relief, ki je pripomogla k razvoju ekstremnega pojava. Dogodek je trajal kar nekaj minut, smo pa tekom dneva zabeležili kar nekaj poročil o lijakastih oblakih širom Slovenije,« so zapisali na Facebooku. Ob tem so dodali še, da lahko bližina Snežnika vpliva, da lahko vetrovi spremenijo smer ali pospešijo vrtinčenje. »Recimo če ob razvoju nevihte piha na višini zahodnik, nižje pa jugovzhodnik se ob stiku z pregrado/oviro lahko vzgornik vrtinči. Lahko pa je bilo krivo samo striženje v nižjih plasteh, ki je bilo precej izrazito.«
Vremenoslovka Eva Bezek z Agencije RS za okolje (Arso) pa je za Prvi (prvi program radia Slovenije) povedala, da so tornadi na območju Slovenije nastajali že prej in bodo tudi v prihodnje, ni pa verjetno, da bi se njihova pogostost povečala. »Zadnji tornado v Sloveniji smo imeli na primer pred dvema letoma, je pa v spominu ljudi večji dogodek iz leta 1986, ko je tornado pustošil od Hotedršice do Ljubljanskega barja in prepotoval kar 34 kilometrov,« je povedala Eva Bezek.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.