© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Skala spreminja barvo
Čas branja 1 min.

Obraz Ajdovske deklice vendarle ni izginil


T.L.
24. 4. 2026, 10.48
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Obraz Ajdovske deklice, kot kaže, vendarle ni izginil.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj
ajdovski obraz.jpg
Zajem zaslona/PANORAMIKA
Obraz Ajdovske deklice vendarle ni izginil.

Sinoči je TV Slovenija poročala, da naj bi znameniti obraz Ajdovske deklice v steni Prisanka izginil, ker naj bi ga odkrile oziroma odlomile skale, domnevno že pred tedni.

A se je zdah izkazalo, da ta informacija ne drži. Kot je za Svet24 pojasnil Benjamin Jelenc, najemnik Poštarskega doma na Vršiču, je Ajdovska deklica še vedno dobro vidna, kar je mogoče preveriti tudi prek njihove spletne kamere v živo.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj



Najlepši pogled na njen obraz se sicer odpira približno 30 metrov od Poštarskega doma na Vršiču, z ovinka, "točno tako, kot je zdaj usmerjena kamera," je dodal Jelenc. Poudaril je še, da ljudje dekličin obraz pogosto opazujejo z različnih zornih kotov, zaradi česar se lahko vtis spremeni – ob določenih svetlobnih pogojih ali vremenu se skalne oblike manj izrazito pokažejo ali pa jih je težje prepoznati.

Zato se zdi, da gre bolj za vprašanje perspektive in svetlobnih razmer kot pa za dejansko spremembo v steni. Možno pa je tudi, da je prišlo do napačne interpretacije posnetkov ali celo fotomontaže, čeprav to ostaja nepojasnjeno, se je še vprašal Jelenc. 

Preberite še

Globoko zasidran v slovenski mitologiji

Skalni portret je globoko zasidran v slovenski mitologiji. Po izročilu so Ajdi predstavljali starodavne velikane. Ljudstvo si je mogočne ruševine Rimskega imperija namreč pojasnjevalo, češ da so jih lahko zgradili le velikani. Ajdovska deklica pa je bila sojenica dobrega srca, ki je vodila popotnike čez zasneženi Vršič v Trento. Njena usoda se je tragično končala, ko je novorojenčku prerokovala, da bo postal lovec in ustrelil svetega Zlatoroga.

"Ko so za to prerokbo slišale njene sestre, so jo preklele in ob vrnitvi v steno Prisanka je za vedno okamenela," navajajo etnološki arhivi Inštituta za slovensko narodopisje. Prve omembe starovernih legend z območja Trente segajo v 19. stoletje, ko jih je sistematično začel beležiti kustos in naravoslovec Karel Dežman. Fizični skalni pojav pa je širšo prepoznavnost pridobil z razvojem alpinizma in gradnjo vršiške ceste med prvo svetovno vojno.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.