Maljevac o ustavni presoji NSi in SDS: "Vse pove že datum"
NSi in SDS sta na skupni novinarski konferenci predstavili zahteve za ustavno presojo delov zakona o dolgotrajni oskrbi. Vlada jim očita manever za pridobivanje glasov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
NSi in SDS sta na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo dela zakona o dolgotrajni oskrbi.
Izpodbijajo določbe 55. in 56. člena, ki uzakonjata plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga morajo plačevati upokojenci in dodatno tudi popoldanski samostojni podjetniki, saj so po njihovi oceni v nasprotju s 50. členom ustave, ki govori o pravici do socialne varnosti.
Po besedah Janeza Ciglerja Kralja (NSi) so v opoziciji že dlje časa kritični do pobiranja "prispevka na zalogo oziroma za storitve, ki niso dostopne oziroma se ne izvajajo v praksi". Za ustavno presojo so se tako odločili zaradi "pritiska ljudi" in "našega posluha za to stisko".
"Vsi vemo, da sta si Levica in gibanje Svoboda zamislili ta prispevek kot dvoodstotni – odstotek s strani delodajalca in odstotek s strani delojemalca, torej zaposlenega, ampak pazite, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic - popoldanski espeji, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalci - plačajo iz te svoje dejavnosti dodaten odstotek, kar je nesprejemljivo. Torej, skupaj plačajo tri odstotke," je dejal Cigler Kralj. "Čeprav plačajo trojno, nimajo trojnih pravic," je dejal in dodal, da nimajo niti hitrejšega dostopa niti storitev tam, kjer se te ne izvajajo.
Tudi Zvonko Černač (SDS) je med poudaril, da je država začela zaračunavati prispevek, še preden je v celoti začela izvajati storitve iz zakona za dolgotrajno oskrbo. "Denar se pobira ne za storitve, temveč pomoč pri likvidnosti proračuna," je dejal Černač.
Černač: Denar se pobira za likvidnost proračuna
Černač je spomnil, da so zakon spisali že v prejšnji vladi Janeza Janše. Vlada Roberta Goloba je izvajanje zakona najprej zamaknila, nato pa poleti leta 2023 sprejela nov zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim so "oskrbovance v domovih za starejše za tri leta prikrajšali za nižje položnice". "Zdaj se hvalijo s tem, kako so položnice v domovih od 1. januarja letos nižje. Te položnice bi morale biti nižje od 1. januarja 2023 dalje," je pojasnil.
"Pokojnine so pridobljena pravica, ni jih mogoče dodatno obremenjevati, prispevke plačujemo v aktivni delovni dobi," je poudaril Černač. Ob tem je bil kritičen do Golobove vlade, ki da se hvali z božičnico v višini 150 evrov, a je "teh 90 milijonov božičnice za vse upokojence točno toliko, kolikor upokojenci plačajo letno tega prispevka".
V primeru, da bo prihodnjo vlado vodila SDS, je Černač napovedal ukinitev prispevka za upokojence in "zamrznitev izvajanja vseh ostalih prispevkov, dokler ne bo za nami eno leto evalvacij izvajanja sistema". Šele potem se bodo sprejemale odločitve, kako naprej," je napovedal.
Na vprašanje, zakaj zahtevo vlagajo zdaj pred parlamentarnimi volitvami, pa je Černač dejal, da so že ob sprejemanju prispevku nasprotovali in tudi predlagali, da se iz zakona črta, a so bili zavrnjeni. Pričakovali so tudi, da bo ustavno presojo vložila zveza društev upokojencev kot asociacija upokojencev, ker tega ni storila, pa je na potezi politika.
Maljevac potezo razume kot politični manever
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v odzivu na ustavno presojo dejal, da "vse pove že datum, na katerega je bila vložena, to je prvi dan volilne kampanje". Potezo NSi in SDS razume kot "manever za pridobivanje glasov".
Maljevac je spomnil, da je bil prispevek zagotovljen z zakonom, ki je bil sprejet leta 2023, "torej velja že več let, začeli smo ga pobirati lansko leto". "V vsem tem času take pobude, da bi se obrnili na ustavno sodišče, s strani SDS in NSi ni bilo," je dejal.
"Naš sistem temelji na solidarnosti, ne na trgu, da moramo plačevati za storitve iz žepa. Mogoče je to želja SDS in NSi, sam tega zagotovo ne bom nikoli dovolil. Dolgotrajna oskrba mora biti dostopna vsem, ne glede na globino žepa," je še poudaril.
Ugibal je, da želita SDS in NSi ukiniti dolgotrajno oskrbo. Dodal je, da sta stranki dvakrat sestavljali vlado, vendar dolgotrajne oskrbe nista uspeli vzpostaviti. "Vse kar so naredili, so sprejeli zakon, ki ni izvedljiv, mi pa prvi dolgotrajno oskrbo postavljamo na noge," je dodal. Po njegovih besedah se bodo storitve dolgotrajen oskrbe še naprej izvajale, ljudje pa se nimajo česa bati, dokler je sam minister.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
