Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Najhujša kriz po pol stoletja
Čas branja 4 min.

Evropo čaka nov energetski šok, višja inflacija ter višje položnice


20. 3. 2026, 05.25
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Bližnjevzhodni spopad prinaša Evropi in Sloveniji nov energetski šok. Oskrba z energenti se draži, logistika pa opozarja na zastoje in višjo inflacijo.

energetska-kriza, nafta, plin, iran, evropska-unija, evropa
Profimedia
Vojaški spopad med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom ter skorajšnji zastoj naftnih tankerjev v Hormuški ožini sta močno premešala karte na energetskih trgih. Fotografija je simbolična.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Vojaški spopad med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom ter skorajšnji zastoj naftnih tankerjev v Hormuški ožini sta močno premešala karte na energetskih trgih.

Evropsko unijo čaka nov preizkus energetske vzdržljivosti, ki bo neposredno vplival na naše denarnice. Ta dogodek namreč ni le težava naftnih trgovcev, temveč prinaša višjo inflacijo in dražje življenje za vsakega posameznika.

Dražja elektrika in višja inflacija

Dražja nafta in plin se izjemno hitro prelijeta v širše gospodarstvo. Tiskovna agencija Reuters opozarja, da izjemno ranljivost kažejo predvsem države, ki pri proizvodnji električne energije močno računajo na plin.

Veleprodajne cene elektrike so v Italiji, Romuniji in na Madžarskem letos zrasle že za najmanj 12 odstotkov. Evropska referenčna cena plina presega ravni izpred meseca dni za približno 65 odstotkov.

Nasprotno države z močnejšim jedrskim sektorjem in večjim deležem obnovljivih virov, kot so Francija, Španija in Portugalska, bistveno lažje krmarijo mimo najhujšega cenovnega vala in ohranjajo stabilnejše cene.

Potrošniki to najhitreje občutijo pri dražjih položnicah za ogrevanje in višjih cenah na trgovskih policah, saj višje cene energentov neposredno višajo stroške industrijske proizvodnje ter transporta.

energetska-kriza, nafta, plin, iran, evropska-unija, evropa
Profimedia
Evropsko unijo čaka nov preizkus energetske vzdržljivosti, ki bo neposredno vplival na naše denarnice. Fotografija je simbolična.

Evropska centralna banka je zaradi teh izjemnih pritiskov zvišala inflacijsko napoved za leto 2026 na 2,6 odstotka.

Preberite še

Predstavniki banke po poročanju tiskovne agencije Reuters opozarjajo, da bi daljši konflikt na Bližnjem vzhodu lahko še pospešil rast cen, gospodarska rast pa bi padla pod predvideni osnovni scenarij.

Kako se kriza pozna v Sloveniji

Slovenija se z novim valom krize spopada na dveh frontah. Največji izziv trenutno predstavlja logistični sektor. Prevozniki opozarjajo na operativne težave, vozniki na obmejnih in tranzitnih bencinskih servisih pa občasno opažajo ozka grla pri oskrbi s pogonskimi gorivi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer prejšnji teden zaradi povečanega povpraševanja napovedal možnost postopnega sproščanja državnih blagovnih rezerv. 

Vlada je sprva po pogovorih z distributerji ta korak začasno odložila, saj je ocenila, da trg trenutno razpolaga z zadostnimi zalogami za nemoteno delovanje države. A je v četrtek sledil preobrat, saj se je vlada na dopisni seji odločila, da zaradi zagotavljanja zanesljive preskrbe ob trenutnih večjih motnjah pri preskrbi trga z naftnimi derivati iz varnostnih zalog naftnih derivatov sprosti do 30.000.000 litrov dizelskega goriva. 

Pri oskrbi z zemeljskim plinom slovenska država sicer kaže precejšnjo odpornost. Družba Geoplin tveganja uspešno blaži z razpršitvijo dobav. Slovenski trgovec dolgoročno sodeluje z Alžirijo in sproti povečuje zakupljene količine.

Poleti leta 2024 je družba sklenila tudi prvi posel za dobavo azerbajdžanskega plina z državno družbo SOCAR, kar zagotavlja pomembno stabilnost pri preskrbi gospodinjstev in podjetij.

Dodatno varnost ponuja tudi skupna evropska plinska infrastruktura. Podatki združenja Gas Infrastructure Europe kažejo, da so evropska plinska skladišča 18. marca beležila skoraj 29 odstotno napolnjenost, kar prebivalstvu ponuja nujno strateško zaščito pred pomanjkanjem.

ruski plin.jpg
Profimedia
Podatki združenja Gas Infrastructure Europe kažejo, da so evropska plinska skladišča 18. marca beležila skoraj 29 odstotno napolnjenost, kar prebivalstvu ponuja nujno strateško zaščito pred pomanjkanjem. Fotografija je simbolična.

Iskanje evropskih rešitev in soliranje držav

Evropska unija na izrednem vrhu v Bruslju išče skupen odgovor za ublažitev cenovnega šoka. Tiskovna agencija Reuters poroča, da Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen preučuje različne možnosti, vključno s subvencioniranjem in ciljno omejitvijo cene plina, da bi preprečila ponovitev energetske paralize iz leta 2022.

Ob iskanju enotne rešitve pa številne države članice že vlečejo povsem samostojne poteze. Avstrija pospešeno pripravlja znižanje davka na pogonska goriva in omejitve marž trgovcev.

Italijanska vlada reže trošarine in spodbuja ogromna vlaganja v domačo infrastrukturo.

Hrvaška je pred kratkim uspešno povečala zmogljivost svojega terminala za utekočinjeni plin na otoku Krk, ki sedaj po uradnih podatkih družbe LNG Hrvatska omogoča uplinjevanje 6,1 milijarde kubičnih metrov letno.

Povsem drugačen pristop ubira Madžarska. Ta država po poročanju tiskovne agencije Reuters zaradi spora okrog naftovoda Družba trenutno blokira 90 milijard evrov vredno posojilo Evropske unije za pomoč Ukrajini.

Ursula von der Leyen
Profimedia
Evropska unija na izrednem vrhu v Bruslju išče skupen odgovor za ublažitev cenovnega šoka. Fotografija je simbolična.

Fizični izpad na Bližnjem vzhodu in strateške varovalke

Razsežnost šoka najbolje pojasnjujejo številke z Bližnjega vzhoda. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da dogajanje v Hormuški ožini trenutno moti dobavo skoraj 8 milijonov sodov nafte in derivatov na dan.

Zalivske države so dnevno proizvodnjo zmanjšale za najmanj deset milijonov sodov. Katarska energetska družba QatarEnergy je zaradi neposredne vojaške ogroženosti plovil razglasila višjo silo in ustavila promet.

Analitska hiša Wood Mackenzie ob tem ocenjuje, da global trg trenutno beleži izpad približno poldrugega milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina na teden, kar ustreza devetnajstim odstotkom svetovnega izvoza tega energenta.

Cena surove nafte Brent je v začetku marca po navedbah tiskovne agencije Reuters kratkotrajno trgovala tik pod mejo 120 dolarjev za sodček. Analitiki te agencije situacijo ocenjuje kot največji energetski šok po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

energetska-kriza, nafta, plin, iran, evropska-unija, evropa
Profimedia
Potrošniki to najhitreje občutijo pri dražjih položnicah za ogrevanje in višjih cenah na trgovskih policah, saj višje cene energentov neposredno višajo stroške industrijske proizvodnje ter transporta. Fotografija je simbolična.

Stanje kljub izjemni resnosti ne vodi nujno v takojšen kolaps. Države namreč aktivirajo strateške varovalke. Mednarodna agencija za energijo navaja, da so države članice enajstega marca soglasno sklenile dati na voljo štiristo milijonov sodov nafte iz izrednih rezerv, globalne opazovane zaloge pa presegajo 8,2 milijarde sodov.

Ta ukrep po ocenah strokovnjakov predstavlja pomemben blažilnik in zagotavlja, da bo nafta začela pritekati na trg, s čimer blaži trenutne tržne pretrese in pomirja globalne borze.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

promet, gneča
Sašo Švigelj
Največji izziv trenutno predstavlja logistični sektor. Fotografija je simbolična.

O avtorju


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.