Janša SLS-u: Ne moremo imeti 43 ministrov
SLS je ostala brez ministra in ne skriva razočaranja, Janša pa odgovarja, da vlade ni mogoče sestavljati po načelu en poslanec, en resor. Odgovoril je tudi glede Matoza.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Eden prvih resnejših zapletov pri sestavljanju nove vlade se ni odprl zaradi imena, ki je na seznamu ministrskih kandidatov, temveč zaradi stranke, ki je na njem ni. Slovenska ljudska stranka je kljub sodelovanju v koalicijskem trojčku z NSi in Fokusom ostala brez ministrskega mesta.
Za SLS to ni le kadrovsko vprašanje. Stranka, ki se je po letih političnega iskanja znova prebila bližje izvršilni oblasti, je očitno pričakovala, da bo njena vloga v koaliciji vidna tudi v vladi. Ko se to ni zgodilo, je razočaranje postalo veliko.
Predsednica SLS Tina Bregant je priznala, da je bil to zanjo in za stranko »boleč dan«. Ob tem pa ni napovedala umika iz koalicije. Nasprotno, poudarila je, da je za SLS dana beseda sveta in da stranka ostaja zavezana podpisani koalicijski pogodbi.
SLS: Ne gre za željo po položajih
V SLS so še zavrnili razlago, da gre pri njihovem nezadovoljstvu zgolj za boj za funkcije. Kot so poudarili, razočaranje ne izhaja iz »želje po položajih«, temveč iz pričakovanja, da bodo v koaliciji obravnavani kot enakovreden partner.
Stranka naj tudi ne bi vztrajala samo pri ministrski kandidaturi Tine Bregant. Po njihovih navedbah so v preteklih dneh predlagali več možnih imen in pričakovali dogovor o resorju, ki bi ga vodil kandidat SLS.
Prav zato je bila končna odločitev za stranko toliko bolj neprijetna: ne samo zato, ker ni dobila ministra, ampak ker je dobila občutek, da njena politična teža znotraj trojčka ni bila priznana.
Janša: Če bi šli po tej logiki, bi imeli 43 ministrov
Mandatar Janez Janša je nezadovoljstvo SLS komentiral v pogovoru za svojo strankarsko televizijo Novo24TV. Po njegovem mnenju ministrskih mest ni mogoče deliti tako, da bi vsaka stranka ali vsak poslanec dobil svoj resor.
Če bi veljalo načelo »en poslanec, eno ministrsko mesto«, bi morala vlada po njegovih besedah imeti 43 ministrov. Od tega bi jih SDS glede na število poslancev pripadlo 28, je dejal Janša.
Dodal je, da je SDS pri sestavljanju vlade »žrtvovala kar velik del« kvote, ki bi ji po tej logiki pripadala.
Janša je ob tem poudaril, da NSi, SLS in Fokus delujejo kot skupna poslanska skupina. Po njegovem zato ni mogoče imeti dveh ravni usklajevanja: ene znotraj trojčka in druge še posebej z vsako posamezno stranko v njem. »Ne moreš imeti dveh ravni usklajevanja,« je dejal.
S tem je mandatar nezadovoljstvo SLS postavil v okvir koalicijske matematike.
Razočaranje, ki lahko ostane
Za zdaj ni videti, da bi SLS zaradi tega zapustila koalicijo. A nezadovoljstvo ni nepomembno. Edini poslanec SLS Srečko Ocvirk je opozoril, da je razmerje drugačno od pričakovanega in da je vsaka takšna odločitev lahko povod za nov razmislek.
Ostro se je odzval tudi nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik. Odločitev je označil za nepravično, nerazumno in obžalovanja vredno. Ocenil je, da je bila s tem prizadeta tudi raven zaupanja med SLS in NSi.
Ob SLS še Matoz: Janša zavrača očitke o nagradi
Drugi del Janševega nastopa je bil namenjen Franciju Matozu, kandidatu za ministra za notranje zadeve in javno upravo.
Matoz je eno najbolj izpostavljenih imen na seznamu, predvsem zato, ker je bil dolga leta odvetnik Janeza Janše in SDS.
Janša očitke, da gre pri kandidaturi za osebno ali politično nagrado, zavrača.
Kot je dejal za Novo24TV, »Matoz je odvetnik mnogih, pa tudi ni edini odvetnik, ki sem ga jaz imel«.
Dodal je, da Matoz ni bil predlagan zaradi njunega preteklega pravnega sodelovanja, ampak zato, ker je po njegovi oceni »operativno sposoben«, ker »pozna resor« in ker nova vlada potrebuje izkušene ljudi.
KPK prejela več prijav
Kandidatura Matoza je že sprožila tudi odziv Komisije za preprečevanje korupcije. Kot je poročal N1, je KPK zaradi predloga, da Matoz postane notranji minister, prejela več prijav.
Komisija bo najprej opravila predhodni preizkus in preverila, ali prijave vsebujejo sume kršitev iz njene pristojnosti.
Na KPK so za N1 pojasnili, da je treba razlikovati med političnimi imenovanji, kakršna so imenovanja ministrov in državnih sekretarjev, ter strokovnimi imenovanji.
Pri političnih funkcijah je presoja primernosti v prvi vrsti stvar politike in poslancev. Vseeno pa morajo funkcionarji po imenovanju spoštovati pravila o integriteti, nasprotju interesov, omejitvah poslovanja in odgovornem opravljanju javne funkcije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
