Pravica, ki je Slovenijo približevala najboljšim demokracijam, je ukinjena
Primerjava demokratičnih držav kaže, da je lokalna volilna pravica za tuje rezidente pogostejša med najbolje ocenjenimi demokracijami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor je s spremembo zakona o lokalnih volitvah državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem odvzel pravico, ki so jo v Sloveniji imeli več kot dve desetletji.
S tem država pri enem od konkretnih meril lokalne demokracije zapušča bolj vključujoč model, ki je med najbolje ocenjenimi demokracijami pogostejši, in se pomika proti ožji ureditvi, značilnejši za države z nižjimi demokratičnimi ocenami.
Primerjava prvih 50 držav po indeksu demokracije pokaže občutno razliko. Med prvimi 25 državami ima vsaj neko obliko lokalne volilne pravice za tuje rezidente 16 držav oziroma 64 odstotkov. V naslednji skupini 25 držav, kamor sodi tudi Slovenija, jih bo po spremembi ostalo 11 oziroma 44 odstotkov.
Če se upoštevajo samo države, kjer je pravica urejena na nacionalni ravni in ne le delno, regionalno ali občinsko, je razlika še večja. Med prvimi 25 državami jo ima deset držav, med naslednjimi petindvajsetimi pa po slovenski spremembi pet.
Podatki kažejo jasen vzorec, čeprav ureditve med državami niso enotne. Širše vključevanje stalnih tujih prebivalcev v lokalno odločanje je pogostejše med državami z najvišjimi demokratičnimi ocenami. Slovenija je bila doslej bližje temu modelu. Zdaj se premika proti ožjemu.
Med najvišje uvrščenimi državami pravica ni izjema
Med državami, ki tujim rezidentom pod določenimi pogoji omogočajo glasovanje na lokalnih volitvah, so Norveška, Danska, Finska, Švedska, Islandija, Irska, Luksemburg in Nova Zelandija. V Švici je ureditev odvisna od kantona oziroma občine. Kanada je med visoko uvrščenimi demokracijami ena opaznejših držav, ki tujcem lokalne volilne pravice praviloma ne priznava.
Ureditve so različne. Nekatere države zahtevajo večletno zakonito prebivanje, druge stalno prebivališče, tretje pravico priznavajo le v določenih delih države. Skupni imenovalec je razlikovanje med državno in lokalno ravnjo. Državne volitve ostajajo praviloma vezane na državljanstvo, občina pa je razumljena širše, kot prostor vsakdanjega življenja in neposrednih javnih storitev.
Slovenija je od leta 2002 sledila podobni logiki. Državljani tretjih držav niso mogli voliti državnega zbora, predsednika republike ali evropskih poslancev. Lahko pa so glasovali na lokalnih volitvah v občini, kjer imajo stalno prebivališče.
S spremembo zakona te možnosti ne bodo več imeli.
Pravica, ki je obstajala več kot dvajset let
Za spremembo je glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 32. Pravica, ki se ukinja, je bila v slovenski volilni sistem vključena od leta 2002. To pomeni, da ne gre za vprašanje, ali naj država uvede novo obliko politične participacije, temveč za odpravo že obstoječe pravice.
Po navedbah varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek sprememba zadeva več kot 100.000 prebivalcev Slovenije. Gre za državljane držav zunaj Evropske unije, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče. Praviloma tu živijo dlje časa, delajo, plačujejo prispevke, uporabljajo javne storitve, njihovi otroci obiskujejo slovenske vrtce in šole.
Vladajoča večina spremembo utemeljuje z načelom, da naj bo volilna pravica vezana na državljanstvo. Po tej razlagi je tudi lokalno odločanje del politične pravice, ki pripada državljanom.
Pri slovenski spremembi je ključno, da pravica ni bila zavrnjena ob prvem urejanju tega vprašanja. Bila je priznana, uporabljena v več volilnih ciklih, zdaj pa se odpravlja.
Lokalna raven je prva raven vključevanja
Razprave o priseljevanju se v Sloveniji pogosto vrtijo okoli integracije. Od priseljencev se pričakuje znanje jezika, delo, vključevanje otrok v šole, spoštovanje pravil in sodelovanje v lokalnem okolju. Skoraj vse to se začne v občini.
Občina je prostor, kjer človek ureja vrtec, osnovno šolo, javni prevoz, stanovanjska vprašanja, komunalne storitve, zdravstveni dom, socialne storitve in stik z upravo. Tam se tudi najprej pokaže, ali je nekdo vključen v okolje ali ostaja na njegovem robu.
Tudi občinske odločitve so povezane s takšnim vsakdanjim življenjem. Župan in občinski svet odločata o cestah, vrtcih, prostorskih načrtih, komunalni infrastrukturi, javnem prevozu, občinskih stanovanjih, športnih površinah in lokalnem proračunu.
Dosedanja ureditev je to razliko upoštevala. Državljanstvo je ostalo meja pri državnem odločanju, stalno prebivališče pa je bilo dovolj za omejeno sodelovanje pri občinskih vprašanjih. Novela to razmerje premika.
Stalni prebivalci iz tretjih držav bodo v občini ostali delavci, starši, najemniki, lastniki, sosedje in uporabniki storitev, iz lokalnega volilnega telesa pa bodo izključeni.
Prav tu se pokaže določena protislovnost spremembe. Država od tujcev pričakuje večjo integracijo v lokalno okolje ter poudarja pomen vključevanja in sodelovanja v skupnosti, hkrati pa odpravlja pravico, ki jim je pri lokalnem odločanju omogočala vsaj omejen politični glas.
Opozorila Varuha in Sveta Evrope
Na spremembo sta opozorila Varuh človekovih pravic in Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Njuni pomisleki so bili vsebinski in postopkovni.
Varuhinja je opozorila, da sprememba zadeva veliko skupino prebivalcev in posega v že priznano pravico. Izpostavila je tudi Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Slovenija jo je podpisala, ni pa je ratificirala, zato je pravno neposredno ne zavezuje.
Konvencija izhaja iz stališča, da so tuji rezidenti trajen del lokalnih skupnosti in da jim je mogoče po določenem obdobju zakonitega prebivanja priznati tudi sodelovanje na lokalnih volitvah. Slovenska dosedanja ureditev je bila s takšnim razumevanjem skladna.
Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope je zaradi predloga izrazil resno zaskrbljenost in zaprosil Beneško komisijo za mnenje.
Posebej je opozoril na spreminjanje volilnih pravil pred lokalnimi volitvami. Pri volilni zakonodaji je poleg vsebine pomembna tudi stabilnost pravil, saj ta vpliva na zaupanje v volilni postopek.
Slovenija s spremembo ne zapira lokalnih volitev za vse tujce, saj pravica državljanov EU ostaja. Oži pa krog stalnih prebivalcev, ki lahko sodelujejo pri odločanju v občini. Pri tem se odmika od modela, ki je pogostejši med najbolje ocenjenimi demokracijami, in to prav na ravni, kjer se od priseljencev najpogosteje pričakuje vključevanje v skupnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
