Zdravstveni prispevek ostaja enak za vse: predlog Levice in Vesne zavrnjen
Odbor je zavrnil predlog Levice in Vesne, ki bi enotni zdravstveni prispevek nadomestil z višjimi prispevki za socialno varnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Parlamentarni skupni odbor, ustanovljen v torek, je na nujni seji obravnaval zakonski predlog poslanske skupine Levice in Vesne.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), so predlagatelji želeli ukiniti sedanji enotni obvezni zdravstveni prispevek in ga nadomestiti z dvigom obstoječih prispevnih stopenj za socialno varnost.
Po triurni razpravi predlog ni zbral zadostne podpore za nadaljevanje zakonodajnega postopka.
Od 15 članov odbora, ki so oddali svoj glas, sta predlog podprli zgolj dve poslanki: Nataša Sukič iz vrst Levice in Vesne ter Tereza Novak iz Gibanja Svoboda. Devet poslancev iz SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice je glasovalo proti.
Argumenti predlagateljev in finančni pomisleki
Nataša Sukič je v imenu predlagateljev pojasnila, da gre za predlog, ki ga je pripravila Civilna iniciativa Glas ljudstva in je bil že v prejšnjem mandatu vložen v proceduro, a je takrat zastal.
Po predlogu bi se prispevne stopnje dvignile vsem skupinam: za zaposlene s 6,36 na 7,36 odstotka bruto plače, za delodajalce s 6,56 na 7,56 odstotka, za upokojence s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine ter za kmete z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka.
Sukičeva je poudarila, da bi takšen način v zdravstveno blagajno prinesel enako količino sredstev kot dosedanji enotni prispevek, hkrati pa bi finančno breme razporedil pravičneje in enakomerneje.
Izračuni predlagateljev kažejo, da bi bil ta sistem ugodnejši za 90 odstotkov državljanov, saj enotni prispevek (39,36 evra) pomeni en odstotek pri bruto plači v višini 3936 evrov, višjo plačo pa po njenih besedah prejema le okoli 73.000 ljudi.
Na drugi strani sta parlamentarna zakonodajnopravna služba in ministrstvo za finance izrazila resne pomisleke. Pravna služba je opozorila na manjkajoče natančne presoje vplivov na celoten davčni in prispevni sistem ter na odsotnost ustreznih analiz o učinkih na različne zavezance.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je dodatno poudarila, da bi bilo treba zagotoviti enak obseg zdravstvenih pravic tudi tistim zavarovancem, ki ne bi bili obremenjeni z višjim prispevkom (na primer socialno ogroženi ali družinski člani).
Posebej pa je bilo izpostavljeno, da bi zvišanje stopnje za upokojence pomenilo dodatno obremenitev za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v višini približno 160 milijonov evrov.
Kritike desne sredine in previdnost Svobode ter SD
Razprava v odboru je bila precej polemična, pri čemer so predstavniki desnosredinskih strank izkoristili priložnost za širšo kritiko dela dosedanje vlade na področju zdravstva.
Janez Cigler Kralj (NSi) je dejal, da vladi Roberta Goloba očita prizadevanja za privatizacijo, sam predlog Levice in Vesne pa označil za napačno zasnovan, z namenom dodatnega obremenjevanja vseh zaposlenih in podjetij.
Podobno ostro je bila Karmen Furman (SDS), ki je menila, da je bil predlog nepremišljen, finančno nevzdržen in pravno nečist, predlagateljem pa je očitala, da rešitve niso uresničili v štirih letih vladanja.
Katja Kokot iz Resnice je opozorila na negativne učinke na konkurenčnost gospodarstva in zmanjševanje motivacije za delo, če bi država vsako sistemsko težavo reševala z dvigom prispevkov, brez sočasne izboljšave upravljanja v zdravstvu.
Na drugi strani so v strankah Svoboda in SD sicer izrazili načelno naklonjenost ideji o progresivnem prispevku, a so opozorili, da je za takšen korak nujna predhodna obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu in širši družbeni dialog.
Damijan Bezjak Zrim (SD) je poudaril potrebo po medresorskem pristopu in upoštevanju načrtovane davčne reforme, zaradi česar predloga v SD niso mogli podpreti.
V Gibanju Svoboda so, kot navaja STA, predlog prav tako razumeli kot tveganje za hiter poseg v zdravstveno blagajno brez celostnih ocen. Kljub temu so zavrnili očitke o uvedbi "novega davka" s strani dosedanje vlade.
Robert Janev je spomnil, da je vlada preoblikovala nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje z namenom zaščite zavarovancev pred bistveno višjimi dvigi premij komercialnih zavarovalnic. Poudaril je, da si kljub načelni podpori bolj pravični rešitvi, ne želijo z nepremišljenimi potezami ogroziti stabilnosti financiranja zdravstva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
