Arhiv GG Novo mesto

Zemlja se je sicer dovolj ogrela za vrtnine, ki imajo raje nekoliko nižje temperature, pri toploljubnih vrtninah pa vendarle ne gre hiteti, poudarjata naša sogovornika.

Ker se podnebje skozi desetletja zelo spreminja, danes vrtnarimo drugače kot nekoč. Spreminjajo se sorte, pristopi in tehnologija, pravi Natalija Pelko, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. »Zime so v zadnjih letih bolj mile, in ko se dnevne temperature dvignejo, mora vrtnar opazovati. Ko se zemlja dovolj osuši, lahko začne pripravljati vrt, odstranjevati plevele in rahljati tla.«

Rastline zaščitimo pred mrazom

V toplejših in svetlejših prostorih si pripravimo sadike. A kot opozarja Pelkova, se moramo zavedati, da kljub otoplitvam v pozni zimi, pogosto v aprilu ali maju, pride do vdorov hladnega zraka, ki lahko povzroči poškodbe posajenih rastlin. »Pridelovalci vrtnin naj se zato prilagajajo dejanskim razmeram, spremljajo vremensko napoved, in ko je napovedan mraz, zaščitijo svoje rastline na vrtu z agrotekstilom že nekaj dni prej.«

D. S.

Rastline lahko na večja nihanja temperatur ali nizke temperature pripravimo na več načinov. Pred mrazom jih poškropimo s sredstvi, ki gostijo celične sokove. Lahko pa sami pripravimo čaje iz ognjiča, regratovih cvetov, baldrijana. Tudi mleko, razredčeno z vodo v razmerju en del mleka in dva dela vode, krepi rastline, našteva Natalija Pelko.

Hkrati s podnebnimi spremembami se seveda spreminjajo tudi načini priprave tal. »Zaradi zimskega dežja postanejo tla zbita, prihaja tudi do erozije. Zato je pomembno, da so tla ves čas 'pokrita', da čez zimo ne puščamo praznih tal, ampak jih zasejemo z neprezimnimi ali prezimnimi posevki.«

· Okrasni

Katero zastirko izbrati za vrt in kaj od nje pričakovati

Vrtnarjenje brez »štihanja«

Ob tem v ospredje vse bolj prihaja tudi tako imenovano sonaravno vrtnarjenje, brez prekopavanja oziroma »štihanja«. Po mnenju Natalije Pelko se moramo pri tem predvsem prilagoditi tlom in kulturi, ki jo sadimo. »Za vse zelo zgodnje vrtnine priporočam, da tla jeseni pokrijemo z debelejšo zastirko ali s črno prepustno folijo. Ko so ustrezne temperature, zastirko odstranimo in površino pripravimo za setev. Najprimerneje je prerahljati površino z daljšimi vilami, brez štihanja. Na dve do tri leta lahko grudo tudi obrnemo, če imamo težja tla. Če so tla rahla in humozna, te potrebe ni. Trend so rodovitna tla, polna življenja, ki nudijo dobro prehrano našim rastlinam.«

D. S.

Podobno svetuje tudi Primož Povše, specialist za vrtnarstvo pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. »Kar se tiče plevela, je sicer prekopavanje oziroma obračanje zemlje dobro, saj s tem veliko vrst uničimo. Kar se tiče mikroorganizmov, pa prekopavanje ni najboljše, ker se mikroorganizmi nahajajo vedno na vrhu. Najbolje torej je, da, potem ko neko kulturo, na primer krompir, pospravimo, na tem mestu posejemo prezimno ali neprezimno kulturo, ki služi za zeleno gnojenje, na primer: krmno repico, ohrovt, facilijo, lahko tudi ajdo. S tem obogatimo zemljo s humusom in hkrati zadržimo mikroorganizme,« pojasnjuje.

· Zelenjavni

Te spomladanske napake na vrtu vas lahko stanejo pridelka

Pomembna je redna skrb za rastline

Sonaravno vrtnarjenje gre z roko v roki tudi z ekološkimi pripravki za zatiranje bolezni in škodljivcev. »Vsak izkušen vrtnar se zaveda, da lahko v naravi pričakuje tudi škodljive organizme,« dodaja Natalija Pelko.

»Pomembno je, da redno skrbi za rastline, preventivno škropi z ekološkimi sredstvi, osnovnimi snovmi in drugimi pripravki, ki omogočajo preprečevanje okužb z glivičnimi obolenji, opazuje, prekriva posevke s protiinsektnimi mrežami ali agrokopreno, ko se pričakuje nalet škodljivcev. Če se npr. listi nenavadno zvijajo ali se kažejo kakšne druge spremembe, vrtnarja zanima, kaj se dogaja, in pregleda rastline. Če ne ve, kako ukrepati, naj povpraša kolege vrtnarje, svetovalce agronome ali pa v kmetijski trgovini. Za vrtnine je treba skrbeti, sicer bo rezultat bolj klavrn in ne bo motivacije za nadaljevanje. Brez pregleda, redno odmerjenega časa za vrt, poznavanja biologije škodljivcev in rednega ukrepanja, ko je to potrebno, si vrtnarjenja preprosto ne predstavljam,« pravi.

D. S.

Tudi po Povšetovih besedah lahko lepo zelenjavo vzgojimo že povsem brez »kemije«. »Obstajajo številni biološki pripravki za krepitev rastlin, na primer na osnovi alg. Že samo s pravilnim gnojenjem, z ustreznimi mikro- in makroelementi v tleh lahko rastlino pripravimo, da bo odpornejše. Seveda različne rastline potrebujejo različne snovi za rast; o tem se je treba malo podučiti. Zelo pomembno je tudi kolobarjenje,« dodaja Povše.

Praktične visoke grede

V zadnjih letih se namesto klasičnih vrtov vse bolj uveljavljajo visoke grede, zlasti pri novogradnjah, kjer ob hiši ni veliko prostora. Po besedah Natalije Pelko so visoke grede zelo primeren prostor za pridelavo vrtnin, pomembno pa je, da se pripravimo na izdatnejše namakanje in senčenje v poletju. »Visoke grede izkoristimo predvsem za zgodnejše in nižje vrtnine. Pred setvijo visoke grede vedno dopolnimo z zemljo in s kompostom,« poudarja.

M. B.

»Visoke grede nikakor niso le modna muha,« meni tudi Povše. »Predvsem jih je lažje vzdrževati kot vrtove, lažje je tudi zalivanje. Zaradi akumulacije toplote spomladi, ki nastane v visokih gredah, na manjši površini lahko pridelamo več kot na klasičnem vrtu. Torej, pri visokih gredah porabimo manj vode, sama rast rastlin pa je učinkovitejša.«

Je pa treba visoke grede pravilno pripraviti, opozarja Povše. »Naše izkušnje kažejo, da je zelo pomemben predvsem zgornji, tj. zadnji sloj, v katerem rastline rastejo. Biti mora dovolj drenažen, torej prepusten za vodo. V zadnjem obdobju je namreč podnebje zelo spremenljivo, prihaja do nalivov, večjih količin padavin, in ta voda mora čim prej odteči. Seveda mora biti zemlja v visoki gredi rodovitna, pravilno pognojena, lahko tudi s kompostom. Je pa mogoče tudi kupiti že pripravljene mešanice za visoke grede, ki vsebujejo šoto ali lesna vlakna. Zgornjega sloja mora biti približno 30 centimetrov. Za drenažni sloj pa uporabimo vulkansko ali kremenovo kamnino.«

M. M.

Za spodnji sloj ljudje sicer uporabljajo vse mogoče materiale, od vej do trave, nekateri celo staro blago. Povše raje priporoča lesne sekance, po možnosti listavcev, saj lahko sekanci iglavcev zemljo preveč zakisajo. »Ker se vse skupaj poseda, je treba vsako leto pred spomladansko sezono zgornji sloj dopolniti. V visoko gredo ne smemo pozabiti ob straneh namestiti čepaste folije za zaščito lesa, na dnu pa mreže proti škodljivcem; običajno je to voluhar,« dodaja Povše.

· Zelenjavni

Vrtnarjenje po kvadratih - nov trend za manj dela in več pridelka

Umetna inteligenca v vrtu

V sodobnem zelenjavnem vrtu tako danes najdemo sadno drevje, jagodičevje (ribez, ameriške ali sibirske borovnice, maline …) ter dve ali tri visoke grede. »So pa določene sadne vrste, kot je na primer kaki, ki zna biti jeseni s svojimi visečimi plodovi zelo dekorativen, ali pa hruška, sploh če je na špalirju, pogosto vključene kar v okrasni vrt, kot nekakšna živa meja,« dodaja Povše.

Na naše vrtove vse bolj prihaja tudi avtomatizacija oziroma umetna inteligenca, sploh pri mlajših družinah. »Mlade družine veliko potujejo, hkrati pa imajo rade urejene vrtove. Zato si mnoge uredijo avtomatske namakalne sisteme svojih vrtov, ki jih upravljajo prek pametnih telefonov. Uporabljajo tudi satelitsko vodene robotske kosilnice. Danes skoraj ne vidimo novega vrta, da ne bi imel tudi robotske kosilnice,« pravi. 

Arhiv Natalije Pelko

Vrt – več kot le samooskrba

»Vrtnarjenje je več kot le samooskrba s hrano,« ob tem poudarja Natalija Pelko. »Je stik človeka z naravo in poglabljanje znanja o odnosih v naravi. Lahko je tudi sprostitev, iskanje miru ali druženja. V večjih mestih po svetu se, na primer, vse bolj razvijajo skupnostni vrtovi. Namenjeni so predvsem druženju, mreženju, samooskrbi in koristim razvoja skupnosti v smislu medgeneracijskega povezovanja.«

Tudi mlajše generacije, ki jih zdrava prehrana zelo zanima, vrtnarjenje izberejo tudi kot sprostitev, stik z naravo. »Mladi se pogosteje odločajo za ekološko pridelavo in so bolj trajnostno naravnani. Hitreje uvajajo tudi nove trende pridelave brez prekopavanja in preizkušajo nove metode,« še pove Natalija Pelko.