Trump zavrnil iranski mir: Kaj je razjezilo Washington?
Ameriški predsednik Donald Trump je ostro zavrnil iranski predlog za končanje vojne. Teheran zahteva nadzor nad Hormuško ožino, Izrael pa uničenje iranskega urana.
Ameriški predsednik Donald Trump je ostro zavrnil najnovejši iranski mirovni predlog, ki je v Washington prispel prek pakistanskih posrednikov. Svojo odločitev je jasno in neposredno utemeljil z objavo na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal: "Pravkar sem prebral odgovor tako imenovanih predstavnikov Irana. Ni mi všeč. POPOLNOMA NESPREJEMLJIVO." Ob tem je obtožil Teheran, da se že več desetletij zgolj igra z Združenimi državami Amerike.
Združene države Amerike in Iran se tako ponovno oddaljujejo od premirja, ki so ga po februarskih obsežnih zračnih napadih pretežno spoštovali.
Visoki iranski pogoji in ameriški odgovor
Iranski državni mediji razkrivajo, da Teheran v zameno za mir postavlja ostre zahteve. Združene države Amerike morajo po njihovih navedbah nemudoma končati pomorsko blokado, priznati iransko suverenost nad Hormuško ožino in plačati obsežno vojno odškodnino.
Iranski predsednik Masud Pezeškian ob tem javno in ostro poudarja: "Nikoli se ne bomo uklonili sovražniku in če se govori o dialogu ali pogajanjih, to ne pomeni predaje ali umika."
Teheran prav tako zahteva ustavitev vojaških operacij na vseh frontah, kar izrecno vključuje konec izraelskih napadov na gibanje Hezbolah v Libanonu.
Ameriški medij Axios na drugi strani razkriva ameriški odgovor v obliki strogega dokumenta s 14 točkami.
Ameriška administracija po teh informacijah zahteva popoln suspenz bogatenja urana, odpravo blokade Hormuške ožine in prosto plovbo na tem ključnem energetskem koridorju.
V zameno ponujajo umik gospodarskih sankcij, a zahtevajo trdna zagotovila in izpolnitev vseh pogojev pred podpisom kakršnegakoli končnega sporazuma.
Izrael zahteva uničenje urana in zavrača pomoč
V diplomatsko dogajanje se aktivno vključuje tudi Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo CBS postavil dodaten pogoj za mir. Poudaril je, da mora mednarodna skupnost popolnoma razgraditi in uničiti vse iranske obrate za bogatenje urana, sicer se vojna ne more končati.
Ameriški časnik Wall Street Journal ob tem poroča o iranskem kompromisnem predlogu, po katerem bi Teheran razredčil del visoko obogatenega urana in preostanek poslal v tretjo državo. Vendar Iran zahteva strogo varovalko. Teheran želi vrnitev urana, če Washington znova odstopi od dogovora, kar je Trump že storil v svojem prvem predsedniškem mandatu.
Netanjahu je v istem pogovoru presenetil z napovedjo bistvenih sprememb v vojaškem sodelovanju z Združenimi državami Amerike.
Napovedal je namero, da Izrael v prihodnjem desetletju popolnoma prekine odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Ta trenutno presega tri milijarde ameriških dolarjev na leto, Netanjahu pa želi to številko postopoma znižati na nič in državo vojaško osamosvojiti.
Ožina, nafta in zaostrene notranje razmere
Pomanjkanje diplomatskega napredka pušča konkretne posledice na svetovnih trgih. Cene nafte ponovno rastejo, pri čemer je cena za sodček nafte brent hitro presegla 104 ameriške dolarje.
Predstavnik iranske vojske Mohamed Akraminia stopnjuje napetost z grožnjami, da bodo tuja plovila v Hormuški ožini utrpela hude posledice, če bodo spoštovala ameriške sankcije.
Združeno kraljestvo na območje po navedbah britanskega medija BBC že pošilja dodatno vojaško ladjo za zaščito proste plovbe, medtem ko Združeni arabski emirati in Kuvajt poročajo o uspešnem prestrezanju iranskih brezpilotnih letalnikov v svojem zračnem prostoru.
Mednarodna napetost hkrati sovpada z močno zaostrenimi notranjepolitičnimi razmerami v samem Iranu. Organizacija NetBlocks opozarja, da državna blokada interneta traja že več kot 1700 ur, kar hromi komunikacijo civilnega prebivalstva.
Iz Teherana po poročanju ameriške televizije CNN prihajajo tudi novice o zaprti nobelovki Narges Mohamadi. Njena družina je sporočila, da so oblasti aktivistko po hudih zdravstvenih zapletih in plačilu varščine premestile iz zapora v teheransko bolnišnico.
Medtem izraelska vojska nadaljuje letalske napade na jugu Libanona, s čimer nevarnost razširitve vojne in nadaljevanja spopadov na Bližnjem vzhodu ostaja na kritični točki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.