Milijonski pohod v Jemnu v čast pokojnega iranskega voditelja
Zunanje ministrstvo zaradi krize na Bližnjem vzhodu prejema množico klicev. Uslužbenci potnikom ob odpovedanih letih svetujejo stik z letalskimi družbami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na tem mestu v živo spremljamo vse ključne dogodke, povezane z zaostrovanjem vojaškega konflikta med Iranom, Združenimi državami Amerike in Izraelom. Stanje na terenu se hitro spreminja, sledijo si vojaški in diplomatski premiki, dogajanje pa močno vpliva tudi na civilno prebivalstvo in tuje državljane v celotni regiji.
Drugod slavje, a pogosto za štirimi stenami
Odzivi na smrt pa niso povsod žalujoči. V Siriji, kjer je Iran dolgo podpiral totalitarni režim Bašarja al Asada, prebivalci novico proslavljajo na ulicah, hupajo z avtomobili in pojejo revolucionarna gesla.
Nasprotniki Hezbolaha v Libanonu smrt voditelja slavijo v zasebnosti, saj se izogibajo provokacijam. Na državni ravni pa Guardian opaža zadržanost, saj večina zunanjih ministrstev na Bližnjem vzhodu dogodka sploh ne komentira.
Uradni zapis telefonskega pogovora med zunanjima ministroma Omana in Irana tako uboja sploh ne omenja.
Odmevi na Bližnjem vzhodu
Smrt Alija Hameneja močno odmeva po Bližnjem vzhodu. Skupine, kot so Hamas, hutijevci, iraške milice in Hezbolah, izražajo sožalje ter ubitega voditelja slavijo kot mučenika.
Generalni sekretar Hezbolaha Naim Kasem v uradni izjavi poudarja: »Vodja je vodil pohod džihada in odpora proti tiranskim in zatiralskim ameriškim ter izraelskim silam, sovražnikom vere in človeštva.«
V libanonski prestolnici Bejrut se je na ulicah zbralo več deset tisoč podpornikov Hezbolaha, ki vihtijo zastave in nosijo Hamenejeve fotografije.
Mediji, povezani s hutijevci v Jemnu, medtem poročajo o milijonskem pohodu v podporo Iranu.
Tanja Fajon po srečanju evropskih diplomatov ostro obsoja vojaške napade
Evropski zunanji ministri pospešeno iščejo diplomatske rešitve za umiritev izrednih razmer na Bližnjem vzhodu.
Zunanja ministrica Tanja Fajon v imenu Slovenije ostro obsoja uporabo orožja in svari pred visokim tveganjem velikega regionalnega spopada.
Evropske države zaradi zaprtih zračnih prostorov ta trenutek ne morejo izvesti evakuacij ujetih slovenskih in drugih evropskih potnikov.
Zunanje ministrstvo vsem posameznikom na konfliktnih območjih svetuje umik v varne prostore in hkrati odpira dodatne klicne linije za hitro pomoč.
Zakaj sprememba režima ne prinaša nujno demokratičnega preobrata
Vojaški udarci na vrh iranske oblasti sprožajo vprašanja o prihodnji politični ureditvi države.
Čeprav del prebivalstva na ulicah in v tujini proslavlja smrt vrhovnega vodje, strokovnjaki opozarjajo na globoko zakoreninjene strukture moči, ki preprečujejo hiter prehod v demokracijo.
Spopadi na protestih po svetu terjajo smrtne žrtve
Smrt iranskega voditelja sproža množične proteste v sosednjih državah . V pakistanskem mestu Karači je policija potrdila smrt devetih oseb, ki so poskušale vdreti v ameriški konzulat. Več kot petindvajset ljudi je utrpelo poškodbe v spopadih s tamkajšnjimi varnostnimi organi, ki so uporabili solzivec. V iraški prestolnici Bagdad je več sto protestnikov poskušalo prebiti varnostne ovire okoli močno utrjenega vladnega okrožja in ameriškega veleposlaništva. Varnostne sile so množico nasilno razgnale in pri tem uporabile pravo strelivo ter vodne topove. Množične demonstracije potekajo tudi v Kašmirju, kjer posnetki prikazujejo zažgana vozila pred vhodom v ameriški konzulat.
Trump razkriva nove podrobnosti operacije in omenja možnost pogajanj
Ameriški predsednik Donald Trump v pogovoru za televizijo CNBC pojasnjuje, da Združene države Amerike z napadi na Iran opravljajo delo za ves svet. Ocenjuje, da vojaška operacija poteka hitreje od načrtov in izjemno pozitivno. V ločenem nastopu za televizijo Fox News je Trump izpostavil, da so zavezniki z enim samim udarcem ubili 48 iranskih voditeljev.
Revija The Atlantic ob tem poroča, da ameriški predsednik že nakazuje možnost diplomatskih pogovorov z iransko stranjo, čeprav točne časovnice za zdaj ne razkriva.
Netanjahu in Trump napovedujeta nadaljevanje operacij v Iranu
Izraelski in ameriški državni vrh neposredno komentirata vojaške napade na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v izjavi s strehe vojaškega poveljstva v Tel Avivu potrdil uboj iranskega voditelja Alija Hameneja in številnih visokih predstavnikov iranske oblasti. »Naše sile sedaj udarjajo v srce Teherana z vse večjo močjo, ki jo bomo v prihodnjih dneh še okrepili,« je poudaril ob tem.
Izraelski premier izpostavlja ključno vlogo ameriške vojaške pomoči, ki Izraelu omogoča, da izvedejo to, na kar upajo že štirideset let. »Obljubil sem in to bomo storili,« je dodal Netanjahu.
Ameriški predsednik Donald Trump prav tako neposredno potrjuje uspešnost zračnih napadov. Trump trdi, da so zavezniki ubili 48 visokih iranskih uradnikov, in ocenjuje, da vojaška operacija poteka celo bolje od prvotnih načrtov.
Združene države Amerike zavračajo trditve o poškodovani letalonosilki
Predstavniki ameriškega centralnega poveljstva odločno zavračajo navedbe Irana, da so iranski balistični izstrelki zadeli ameriško letalonosilko Abraham Lincoln. Združene države Amerike so to vojaško ladjo januarja poslale na Bližnji vzhod in s tem stopnjevale pritisk na tamkajšnjo oblast. Ameriško poveljstvo je v uradnem sporočilu glede iranskih trditev nedvoumno zapisalo: »Niso je zadeli. Izstrelki se ji niso niti približali.«
Ameriške vojaške sile so po navedbah istega poveljstva že na samem začetku operacije uspešno napadle iransko korveto razreda Džamaran. O usodi iranskega plovila so predstavniki poveljstva jasno sporočili: »Ladja se trenutno potaplja na dno Omanskega zaliva v pristanišču Čabahar.« Tuji mediji so sicer že v soboto obširno poročali, da so vojaška letala izvedla obsežne napade prav na območju tega pristaniškega mesta na jugovzhodu Irana.
Umrlo približno 40 visokih iranskih predstavnikov
V sobotnih jutranjih napadih je poleg iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja življenje izgubilo približno 40 visokih predstavnikov iranske oblasti. Slovenska tiskovna agencija med njimi navaja obrambnega ministra Aziza Nasirzadeha, načelnika generalštaba vojske Abdolrahima Musavija, poveljnika revolucionarne garde Mohamada Pakpura in Hamenejevega vojaškega svetovalca Alija Šamkanija.
Iran je udarec vrnil s povračilnimi napadi na Izrael in zalivske države, kar v mednarodni skupnosti sproža skrbi pred širšim konfliktom, številne letalske družbe pa posledično množično prekinjajo polete v regijo.
V napadu ubiti trije ameriški vojaki
Slovenska tiskovna agencija poroča, da so v vojaški operaciji proti Iranu umrli trije pripadniki ameriške vojske. Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike je prek omrežja X sporočilo, da je pet vojakov utrpelo hude poškodbe, natančnejših podrobnosti pa ob tem niso pojasnili.
To predstavljajo prve uradno znane ameriške žrtve po napadu Združenih držav Amerike in Izraela na Iran. Predstavniki poveljstva so ob tem dodali, da je več vojakov utrpelo lažje rane zaradi šrapnelov in pretresov možganov, a se že vračajo k opravljanju svojih rednih nalog.
Snemanje raket prinaša hude zaporne kazni
Varnostni organi pospešeno iščejo in aretirajo turiste ter spletne vplivneže, ki v živo prenašajo prestrezanje iranskih izstrelkov.
Z objavo posnetkov namreč nevede izdajajo točne položaje obrambnih sistemov in s tem neposredno pomagajo nasprotniku pri prihodnjih napadih.
Večina bližnjevzhodnih držav ohranja zračni prostor zaprt
Večina držav na Bližnjem vzhodu ohranja zračni prostor zaprt, kar preprečuje komercialne in druge letalske povezave. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar slovenskim državljanom, ki trenutno ne morejo zapustiti regije, svetuje, naj ostanejo na varnem, ne zapuščajo zgradb in počakajo na uradna obvestila o ponovnem odprtju zračnega prostora. Kot pojasnjuje, lahko te izredne razmere trajajo več dni, dokler se stanje ne umiri. Opozorilo velja za Združene arabske emirate, Katar in druge države, kjer potekajo vojaške dejavnosti.
Slovensko zunanje ministrstvo se redno usklajuje z drugimi državami članicami Evropske unije. Skupaj preverjajo možnosti in podpirajo vračanje evropskih državljanov v domovino. Mlakar pri tem izpostavlja dejstvo, da konzularna pomoč ostaja v pristojnosti posameznih držav članic in ne Evropske unije kot celote, države pa se med seboj redno obveščajo in usklajujejo dejavnosti. Diplomati tako že dva dni iščejo vse alternativne rešitve za varno vrnitev potnikov.
Na novinarsko vprašanje o neodgovorjenih klicih na ministrstvo Mlakar odgovarja, da imajo na voljo majhne ekipe in le eno dežurno telefonsko linijo v Abu Dabiju, ki pa deluje neprekinjeno. Državljane prosi za potrpljenje in jim predlaga, naj klic večkrat ponovijo. Kot dodatno rešitev navaja klic na dežurno številko ministrstva v Ljubljani. Vsak slovenski potnik ob vstopu v tujo državo samodejno prejme kratko sporočilo s kontaktno številko pristojnega veleposlaništva, to številko pa morajo potniki uporabiti ob morebitnih težavah. Pristojni poskušajo okoli dvesto ujetim Slovencem v Dubaju v največji možni meri zagotoviti ustrezno podporo in pomoč.
V Iranu ostaja sto Slovencev, na dubajskem letališču ujetih dvesto
Vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje in evropske zadeve Viktor Mlakar je v izjavi za medije natančno pojasnil, kje vse na Bližnjem vzhodu trenutno prebivajo ali potujejo slovenski državljani. Ministrstvo ocenjuje, da v Iranu biva približno sto Slovencev, pri čemer gre večinoma za stalne prebivalce, ki države ob tovrstnih krizah običajno ne zapustijo. Največja skupina potnikov se je oglasila iz Združenih arabskih emiratov, saj je zaradi zaprtega zračnega prostora na letališču v Dubaju obtičalo okoli dvesto slovenskih državljanov. Kot zatrjujejo na ministrstvu, vsem nudijo podporo tako neposredno na lokaciji kot iz osrednje centrale. V Iranu po uradnih podatkih ministrstva trenutno ni nobenega Slovenca, ki bi tam bival začasno. Mlakar je potrdil doseg slovenske diplomacije in poudaril: »Imamo ta kritična območja praktično pokrita z delovanjem naših veleposlaništev.«
Izjava zunanjega ministrstva o Slovencih na Bližnjem vzhodu
Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktor Mlakar je v izjavi za medije predstavil natančne številke in stanje slovenskih državljanov, ki trenutno prebivajo ali potujejo na Bližnjem vzhodu.
Po ocenah ministrstva v Izraelu prebiva okoli 100 slovenskih državljanov. Mlakar je pojasnil, da večino te številke predstavljajo rezidenti, ki ob kriznih situacijah običajno ne zapustijo države. Največja skupina Slovencev pa se je oglasila iz Združenih arabskih emiratov. Zaradi zaprtja zračnega prostora je namreč na letališču v Dubaju obtičalo okrog 200 slovenskih potnikov. Ministrstvo vsem potnikom nudi stalno podporo, pri čemer jim pomagajo tako diplomatski predstavniki na sami lokaciji kot zaposleni v centrali v Sloveniji.
V Iranu medtem po uradnih podatkih trenutno ni nobenega slovenskega državljana, ki bi tam bival začasno. Mlakar je glede dosega in pomoči slovenske diplomacije podal jasno oceno, ko je dejal: »Imamo ta kritična območja praktično pokrita z delovanjem naših veleposlaništev.«
Vračanje slovenskih državljanov in zasedene linije zunanjega ministrstva
Zaradi zaostrenih razmer in raketnega obstreljevanja na Bližnjem vzhodu slovensko ministrstvo za zunanje zadeve ter diplomatsko konzularna predstavništva beležijo močno povečano število klicev.
V zadnjih štiriindvajsetih urah so prejeli približno 150 prošenj slovenskih državljanov za informacije in nasvete. Uslužbenci neprestano odgovarjajo na klice, zato vse klicatelje prosijo za potrpežljivost.
Nekatere države so že zaprle svoj zračni prostor, kar posledično povzroča odpovedi letov na širšem območju. Pristojni na ministrstvu ob tem opozarjajo, da Savdska Arabija in Oman prav tako preučujeta možnost zaprtja zračnega prostora.
Zunanje ministrstvo državljane poziva, naj se za nadaljnje korake obrnejo na turistične agencije ali letalske družbe, tisti v Izraelu in Iranu pa naj ostanejo na varnem in dosledno upoštevajo navodila lokalnih oblasti. Slovenski
Iranski državni mediji potrdili smrt ajatole Alija Hameneja
Vrhovni svet za nacionalno varnost v Iranu in tamkajšnji državni mediji so uradno potrdili smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja. Napadalci so ga ubili v soboto zgodaj zjutraj neposredno v njegovi pisarni, kar po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo, dokazuje, da so bila prejšnja poročila o njegovem skrivanju zgolj psihološka vojna nasprotnikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je novico pred tem že delil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je obelodanil tesno obveščevalno sodelovanje z Izraelom pri izvedbi napada. V svoji objavi je Trump zapisal: »Hamenej, eden najbolj zlobnih ljudi v zgodovini, je mrtev.
To ni samo pravica za iransko ljudstvo, ampak za vse velike Američane in ljudi iz mnogih držav po vsem svetu, ki so bili ubiti ali pohabljeni s strani Hameneja in njegove tolpe krvoločnih zločincev.
Ni se mu uspelo izogniti našim obveščevalnim in visoko izpopolnjenim sistemom sledenja.« V iranski prestolnici Teheran tiskovne agencije na ulicah opažajo izjemno mešane odzive prebivalstva; nekatere skupine ljudi žalujejo s fotografijami Hameneja v rokah, v posameznih delih države pa ljudje smrt verskega vodje javno proslavljajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
