Ozadje spora med Iranom in ZDA: Kakšno vlogo ima Izrael?
Spor med ZDA in Iranom se je zaostril zaradi bogatenja urana in balističnih raket, Izrael med tem pritiska na ameriško administracijo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V zadnjih dneh in tednih se je med Iranom in ZDA znova zaostril spor okoli omejevanja jedrskih dejavnosti, zlasti okoli bogatenja urana in vprašanja balističnih raket. Olje je na ogenj prilil še Izrael, ki pritiska, da naj bo morebitni jedrski dogovor med državama še strožji od preteklih.
Po poročanju Reutersa ZDA želijo, da Iran opusti jedrski program do te mere, da bi bila njihova pot do jedrskega orožja nemogoča. To pomeni, da ZDA zahtevajo popolno prenehanje bogatenja urana v Iranu oziroma da ga ne bi bilo mogoče uporabiti v vojaške namene. Iran sicer uradno zanika, da bi razvijal jedrsko orožje, poleg tega pa se je pripravljen z ZDA o odpravi programa pogovarjati le ob bistveni odpravi sankcij.
Po lanskem poročilu stanje zaskrbljujoče
Zaskrbljujoče so tudi ugotovitve mednarodnih nadzornikov. Mednarodna organizacija za atomsko energijo je v svojem poročilu že februarja lani izpostavila, da je Iran pospešil bogatenje urana, ki je skoraj primeren za orožje. Organizacija je že takrat opozorila, da Iran od jedrskega orožja ločijo le še tehnikalije:
"V Iranu je znatno povečana proizvodnja in kopičenje visoko obogatenega urana, je edina država brez jedrskega orožja, ki proizvaja tak jedrsko snov. To je resno in skrb vzbujajoče. Po naših podatkih je približno 42 kilogramov 60-odstotno obogatenega urana teoretično dovolj za izdelavo ene atomske bombe, če se obogati na 90 odstotkov."
Balistične rakete: tema, ki jo Washington želi na mizi, Teheran pa ne
Če je pri bogatenju urana diplomatska rešitev vsaj na papirju možna, tega ne gre trditi za balistične rakete. Reuters poroča, da Iran zavrača možnost, da bi bil njihov raketni program predmet diplomatskih pogovorov, medtem ko ZDA pogajanja želijo razširiti tudi na nejedrske oblike orožja. Raketni program je za Iran del strateških načrtov, ZDA in njihovi zavezniki v regiji pa so prepričani, da Iran s tem povečuje tveganje za eskalacijo konflikta.
V Washingtonu se pri pogajanjih opazi tudi močan izraelski pritisk. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno poudaril, da bi moral vsak dogovor z Iranom pomeniti razgradnjo jedrske infrastrukture in ne le začasnih ali delnih omejitev.
Želje Izraela
Po poročanju tiskovne agencije Associated Press je izraelski premier ob nedavnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil tudi močno željo, da bi dogovor med Iranom in ZDA moral vključiti omejevanje raketnega programa in zajezitev financiranja oziroma podpore iranskim zavezniškim skupinam v regiji. Izrael zavzema stališče, da pogajanja zgolj o jedrskih zmogljivostih Irana sama po sebi niso dovolj, če Teheran ohrani ostale raketne zmogljivosti.
Tudi zaradi izraelskih interesov naj bi ameriški državni sekretar Marco Rubio 28. februarja obiskal zaveznike in Netanjahuju predstavil potek pogovorov z Iranom, obenem pa naj bi Izraelu predstavil tudi realne možnosti dogovora med državama.
Moskva: zaostrovanje konfliktov bi lahko imelo resne posledice za stabilnost regije
Zadnji krog pogovorov poteka v senci okrepljene vojaške prisotnosti ZDA v regiji. Po navedbah uradnikov naj bi Washington želel, da je polna operativna pripravljenost dosežena do sredine marca, ZDA pa so v regijo napotile dodatne sile, vključno z drugo skupino letalonosilk.
Na zaostritev razmer je opozorila tudi Rusija. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je javno posvaril pred morebitnimi novimi ameriškimi udari na Iran in poudaril, da bi takšni koraki lahko imeli resne posledice za stabilnost Bližnjega vzhoda. V istem kontekstu je opozoril tudi na tveganja incidentov, povezanih z napadi na jedrske lokacije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.