Po terorističnem napadu na ameriško veleposlaništvo aretirali tri brate
Norveška policija je aretirala tri brate zaradi bombnega napada na ameriško veleposlaništvo v Oslu. Preiskovalci ne izključujejo vpletenosti tuje države, predvsem Irana.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Preiskovalci norveške policije so aretirali tri brate, ki jih sumijo izvedbe terorističnega bombnega napada na ameriško veleposlaništvo v Oslu.
Močna eksplozija pretekli konec tedna sicer k sreči ni zahtevala človeških žrtev, povzročila pa je manjšo materialno škodo neposredno na vhodu v konzularni oddelek.
Kot obširno poroča tiskovna agencija Reuters, gre za norveške državljane iraškega porekla v dvajsetih letih, ki doslej niso polnili policijskih kartotek.
Policija je osumljence pridržala v sredo popoldne v norveški prestolnici in nemudoma sprožila obsežno preiskavo.
Sledi tuje države in vloga kriminalnega podzemlja
Norveška policija pri obsežni preiskavi tesno sodeluje z ameriškim zveznim preiskovalnim uradom FBI in mednarodno policijsko organizacijo Interpol, poročajo norveški mediji.
Policijski tožilec Christian Hatlo ob tem pojasnjuje, da so napadalci uporabili izjemno močno eksplozivno napravo.
Omejeno materialno škodo gre pripisati izključno dejstvu, da ameriško veleposlaništvo velja za izredno dobro varovan objekt, ki se ga v Oslu drži celo vzdevek "trdnjava Amerika".
Močna nočna eksplozija je sicer prebudila in močno pretresla celotno stanovanjsko sosesko na zahodu mesta. Preiskovalci so nato že v ponedeljek javnosti predstavili prve posnetke nadzornih kamer, ki prikazujejo osumljenca v temnih oblačilih s kapuco in nahrbtnikom, še dodaja televizija France 24.
Napadalec je eksplozivno napravo skril prav v nahrbtnik, razkrivajo viri tiskovne agencije Associated Press.
Preiskovalci ob tem upravičeno sklepajo, da je eden izmed bratov bombo fizično odložil pred veleposlaništvo, medtem ko sta preostala dva prevzela ključni vlogi pri sami pripravi in načrtovanju napada.
Hatlo ob tem pojasnjuje, da preiskovalci trenutno sledijo več hipotezam. Ena izmed glavnih smeri preiskave po navedbah tiskovne agencije Reuters dopušča možnost, da so napadalci ukrepali po neposrednem navodilu tuje vlade ali državne entitete.
Tožilec poudarja, da takšna usmeritev preiskave predstavlja povsem naraven odziv na izjemno zaostreno globalno varnostno situacijo in dejstvo, da so si napadalci za tarčo izbrali prav ameriško diplomatsko predstavništvo.
Pristojni organi hkrati ne izključujejo tesnejših povezav s širšimi kriminalnimi mrežami. Švedske oblasti namreč po poročanju tamkajšnje televizije SVT že razpolagajo z informacijami o morebitni vpletenosti zloglasne kriminalne združbe Foxtrot, ki slovi po novačenju najstnikov za izvajanje umorov in podstavljanje bomb.
Na nevarnost tovrstnega scenarija je norveška obveščevalna služba PST izrecno opozorila že v svoji prejšnji letni oceni ogroženosti.
Kot povzema francoska tiskovna agencija AFP, obveščevalci ugotavljajo, da bi Iran, ki ga Norveška obravnava kot eno glavnih varnostnih groženj, za izvedbo napadov na evropskih tleh zlahka uporabil kriminalne mreže kot svoje posrednike.
Digitalna sled in iransko zanikanje
Zgolj nekaj ur po nedeljskem nočnem napadu je na Googlovem zemljevidu tik ob lokaciji ameriškega veleposlaništva vzniknil sporen videoposnetek.
Televizijska mreža Al Jazeera poroča, da je video prikazoval iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja.
Oseba, ki je posnetek naložila, je v farsi jeziku pripisala besede o božji veličini in zmagi, kar preiskovalcem ponuja močan indic o motivu maščevanja. Policija je posnetek nato takoj umaknila s spleta in sprožila ločeno preiskavo njegovega izvora.
Iranski veleposlanik v Oslu Alireza Jahangiri v intervjuju za norveški časnik Verdens Gang kakršnokoli vpletenost Irana ostro zanika. Agencija AFP povzema njegove besede, da je takojšnje iskanje krivca v Iranu nesprejemljivo in krivično.
Medtem ko diplomacija umirja strasti, pa je odvetnik enega izmed osumljencev Oystein Storrvik za norveško televizijo TV 2 že potrdil, da je njegov klient priznal vpletenost in prevzel odgovornost za namestitev bombe pred zgradbo veleposlaništva.
Obtožnica za teroristični bombni napad po norveški zakonodaji osumljencem prinaša možnost zaporne kazni vse do 21 let.
Ameriška diplomatska predstavništva po vsej Evropi in Bližnjem vzhodu ob tem vzdržujejo najvišjo stopnjo pripravljenosti, saj ameriški in izraelski vojaški udari na Iran še naprej močno zaostrujejo varnostno sliko v regiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
