Izrael za Palestince ponovno uvedel smrtno kazen
Novi izraelski zakon za palestinske državljane uvaja smrt z obešenjem, kar strokovnjaki in mednarodna skupnost ostro obsojajo kot sistemsko diskriminacijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izraelski parlament (kneset) je v ponedeljek potrdil sporen zakon, ki v primeru smrtonosnih napadov na Izraelce kot privzeto kazen določa smrt z obešenjem za Palestince, obsojene pred vojaškimi sodišči, poročajo svetovni mediji.
Čeprav zakon določa smrtno kazen tudi za izraelske državljane, ki bi s poboji poskušali »zanikati obstoj države Izrael«, pravni strokovnjaki poudarjajo, da je besedilo zasnovano tako, da judovskih skrajnežev za podobna dejanja skorajda ni mogoče obsoditi na smrt.
Nova zakonodaja je obravnavana kot velika zmaga za izraelsko skrajno desnico in odraža vse trše stališče države do Palestincev po napadu Hamasa na Izrael oktobra 2023 ter kasnejši vojni v Gazi.
Čeprav je smrtna kazen v Izraelu že dolgo zakonita, sta bili v 78-letni zgodovini države usmrčeni le dve osebi; zadnjič leta 1962, ko so usmrtili nacističnega vojnega zločinca Adolfa Eichmanna.
Zakon, ki so ga po večurni razpravi potrdili z 62 glasovi za in 48 proti, pri čemer je zanj glasoval tudi premier Benjamin Netanjahu, vnaša pomembne spremembe v kazensko politiko.
Kot poroča The New York Times, bo za Palestince, obsojene pred vojaškimi sodišči v okupirani Zahodni breg, smrt z obešenjem postala privzeta (in ne zgolj mogoča) kazen. Ker pa so izraelski zdravniki že napovedali, da pri usmrtitvah z injekcijo ne bodo sodelovali, je kot način usmrtitve določeno obešenje.
Obtožbe o institucionalizirani diskriminaciji
Ključna sporna točka zakona je po mnenju strokovnjakov njegova asimetričnost. Zakonodaja sicer dovoljuje smrtno kazen tudi na izraelskih civilnih sodiščih (ki sodijo tako judovskim kot arabskim državljanom Izraela), vendar le za umore, katerih namen je »zanikati obstoj države Izrael«.
Yoav Sapir, nekdanji vodja izraelskega urada za javne zagovornike in profesor na univerzi v Tel Avivu, je za The New York Times pojasnil, da bi bilo v praksi nemogoče usmrtiti judovskega skrajneža, kakršen je bil denimo Baruch Goldstein (ki je leta 1994 ubil 29 Palestincev), saj motiv »zanikanja obstoja Izraela« pri takšnih napadih ni prisoten. »Namen zakona je jasno ta, da velja za Palestince in sploh ne za judovski terorizem,« je dejal Sapir.
Suhad Bishara, pravnica pri palestinski organizaciji za človekove pravice Adalah, je poudarila: »Ta zakonodaja namerno in izključno cilja na Palestince ter s tem krši temeljno načelo enakosti in prepoved rasne diskriminacije.«
Izraelske skupine za človekove pravice, med njimi Združenje za državljanske pravice v Izraelu, so zakon označile za »dejanje institucionalizirane diskriminacije in rasističnega nasilja« ter že vložile peticijo za njegovo razveljavitev na izraelskem vrhovnem sodišču.
Spremembe pravnih standardov
Pravni strokovnjaki opozarjajo tudi na zniževanje standardov za izrek smrtne kazni. Medtem ko večina držav, ki poznajo smrtno kazen (na primer nekatere zvezne države ZDA), zahteva soglasno odločitev porote, bo po novi izraelski ureditvi zadostovala le navadna večina sodnikov na vojaškem sodišču, opozarja Al Džazira.
Prav tako palestinski obsojenci pred vojaškimi sodišči ne bodo imeli pravice do pomilostitve. Kot poroča britanski The Guardian, zakon določa, da morajo biti usmrtitve izvedene najkasneje v 90 do 180 dneh (odvisno od vira) po izreku sodbe, obsojence pa bodo zadrževali v ločenih objektih brez možnosti obiskov (razen pooblaščenega osebja), pri čemer bo posvetovanje z odvetniki potekalo zgolj prek video povezave.
Skupina B'Tselem, ki opozarja na zlorabe znotraj vojaškega pravosodja, je po poročanju Al Džazire poudarila, da je stopnja obsodb Palestincev pred temi sodišči okoli 96-odstotna, pogosto pa naj bi temeljila na priznanjih, pridobljenih pod prisilo.
Politični motivi in mednarodni odzivi
Glavni pobudnik zakona je minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir iz skrajno desne stranke Otzma Yehudit, ki je sprejetje tega ukrepa postavil kot ključni pogoj za vstop v Netanjahujevo koalicijo.
Tik pred glasovanjem je Ben-Gvir v parlamentu izjavil: »Od danes bo vsak terorist in ves svet vedel, da kdor vzame življenje, mu bo država Izrael vzela njegovo življenje.«
V času kampanje in v dneh pred glasovanjem so on in njegovi podporniki v knesetu nosili priponke v obliki zanke za obešanje, navaja tiskovna agencija Reuters.
Zagovorniki zakona iz vrst vladajoče koalicije argumentirajo, da je ukrep nujen za preprečevanje smrtonosnih napadov in zlasti ugrabitev.
Moshe Saada iz stranke Likud je pojasnil, da s tem, ko Izrael ne uporablja smrtne kazni, posredno spodbuja poskuse jemanja talcev, ki jih napadalci kasneje želijo zamenjati za palestinske zapornike.
Vendar pa nekdanji visoki izraelski obveščevalec Adi Rotem za The New York Times opozarja, da bi zakon lahko dosegel ravno nasproten učinek: »Zlahka bi se znašli v situaciji, ko bi nekdo zajel talce in zahteval, da se prekliče bližajoča se usmrtitev. To dodaja še eno spodbudo za ugrabitve Izraelcev.«
Palestinske oblasti so zakon ostro obsodile. Tiskovni predstavnik predsednika Mahmuda Abasa je ukrep označil za vojni zločin in kršitev četrte ženevske konvencije. Opozoril je, da zakon ne bo zlomil volje palestinskega ljudstva.
Oboroženi skupini Hamas in Islamski džihad sta po poročanju agencije Reuters Palestince že pozvali k povračilnim napadom.
Zakon je sprožil tudi val obsodb v mednarodni skupnosti. Še pred glasovanjem so Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost in posvarile, da »bi sprejetje tega zakona lahko spodkopalo zaveze Izraela glede demokratičnih načel«, saj ima predlog po njihovem mnenju »de facto diskriminatoren značaj«.
Strokovnjaki Združenih narodov so že februarja Izrael pozvali, naj predlog zakona umakne, medtem ko je Amnesty International opozoril, da bo smrtna kazen postala »novo diskriminatorno orodje«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
