Evropi grozijo novi smrtonosni tedni vročine
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se Evropi približujejo novi vročinski valovi s temperaturami do 43 stopinj Celzija. Nekatere države niso pripravljene.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da se evropski regiji približujejo novi tedni ekstremne vročine, ki bi lahko bili smrtonosni. Po napovedih naj bi temperature na Portugalskem in v južni Španiji ta teden dosegle 43 stopinj Celzija, na nov vročinski val pa se pripravljajo tudi Francija in države Beneluksa. Na nevarnost je v izjavi iz Københavna opozoril regionalni direktor SZO za Evropo Hans Henri P. Kluge. Kot je dejal, se deli Srednje Azije že soočajo s temperaturami okoli 40 stopinj Celzija, nov vročinski val pa se približuje tudi Atlantiku.
Zaradi razmer je Svetovna zdravstvena organizacija sklicala izredni posvet o ekstremni vročini, ki so se ga udeležili predstavniki 41 držav članic, Evropske komisije in več organizacij civilne družbe. Sodelovalo je več kot 130 udeležencev, kar po navedbah SZO kaže, da države vročino vse bolj razumejo kot javnozdravstveno krizo in ne zgolj kot vremenski pojav.
Po oceni SZO so se najbolje odzvale države, ki imajo že vzpostavljene akcijske načrte za zaščito zdravja ob vročini. Ti povezujejo meteorološka opozorila, javnozdravstvene ukrepe, pripravljenost zdravstvenih ustanov, obveščanje ranljivih skupin in usklajevanje med različnimi sektorji.
Načrt aktivirala tudi Avstrija
Denimo Italija ima sistem spremljanja umrljivosti v 45 mestih, ki odločevalcem omogoča skoraj sprotne podatke. Španija je sodelovala z mediji pri izboljšanju obveščanja javnosti, Avstrija pa je aktivirala posodobljen načrt in uvedla predpise za zaščito delavcev pred vročino.
Belgija je najvišjo stopnjo pripravljenosti sprožila šele drugič po letu 2020, Francija pa je po navedbah SZO pokazala, kako lahko usklajevanje med sektorji zmanjša pritisk na zdravstvo. Severna Makedonija je pri doseganju ljudi brez stalnega bivališča sodelovala z ekipami Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Polovica držav evropske regije nima akcijskega načrta za vročino
Kljub napredku SZO opozarja, da nacionalnega akcijskega načrta za vročino in zdravje nima niti polovica držav članic evropske regije. To pomeni, da številne države nimajo vnaprej jasno določeno, kdo ukrepa, katere skupine so najbolj ogrožene in pri katerih temperaturnih pragovih se sprožijo posamezni ukrepi.
Med največjimi težavami države navajajo tudi slabo zavedanje ljudi, da so osebno ogroženi, tudi ko je razglašena rdeča stopnja opozorila. Pomanjkljiva naj bi bila tudi dostopnost do hladilnih prostorov, zlasti za brezdomce, socialno izolirane starejše in stanovalce v dolgotrajni oskrbi.
Nekatere države se po navedbah SZO še vedno soočajo s postopkovnimi zamudami pri uradni razglasitvi vročinskih valov, kar lahko upočasni javnozdravstvene ukrepe. Poseben izziv ostaja tudi odpornost zdravstvene infrastrukture na podnebne spremembe.
Delili bodo znanje članic
SZO napoveduje, da bo zbrane izkušnje držav strnila in jih dala na voljo vsem 53 državam članicam evropske regije. Več državam že nudi tehnično podporo pri takojšnjih ukrepih ter pri pripravi oziroma izboljšanju načrtov za vročino.
Po Klugejevih besedah je ključno, da se države zdaj odzovejo na dveh ravneh: odpravijo pomanjkljivosti, ki so se pokazale v zadnjih tednih, in hkrati zgradijo zdravstvene sisteme, ki na ekstremno vročino ne bodo le reagirali, ampak bodo nanjo pripravljeni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
