Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ste političarka, predsednica stranke, mestna svetnica, bivša sekretarka v vladi … So ženske že spremenile politiko?

Ženske so od nekdaj spreminjale politiko! Kleopatra, faraonka, ki je Egipt postavila ob bok rimskemu imperiju; Elizabeta I., zadnja vladarica iz tudorske dinastije, ki je prinesla blaginjo svojim ljudem; pa naša Marija Terezija, ki je omogočila šolanje; Eleanor Roosevelt, »mati« Organizacije združenih narodov, ki je odločno zagovarjala človekove pravice po vsem svetu in prispevala k temu, da smo dobili Konvencijo o človekovih pravicah. Meni sta všeč tudi Golda Meir, četrta predsednica vlade Izraela, in Indira Gandhi, prva in edina ženska predsednica indijske vlade, ki je imela pomembno vlogo v svetovni politiki. Veliko zelo močnih osebnosti, ki so spremenile svet in se jih spominjamo še danes.

Primož Lavre

Kako naprej?

Želim si, da bi v našem zahtevnem, turbulentnem času namesto egov posameznikov prevladalo razmišljanje mam.

Nobena mama namreč ni rodila svojih sinov zato, da bi padali na frontah; nobena žena ne želi, da se mož vrne s fronte v krsti. Nekoč sem poslušala nekega profesorja, ki je razlagal razlike med moškimi in ženskami; dejal je, da bi »rdeči gumb« za atomsko vojno moral biti v rokah srečne, noseče mame: ker ona nosi novo življenje in ga ne želi uničiti.

Ste ena redkih političark, če ne celo edina, ki je (v debatah o umetni oploditvi) dejala, da nikakor ne smemo pozabiti tudi na moške.

Da, jaz imam rada moške. (smeh) Ne želim si živeti v družbi, kjer bi bile ženske »obsojene« na to, da same a priori skrbimo za otroke. Imeti otroka z nekom, ki ti je všeč in ga imaš rad, je zelo pomembno – ne nazadnje so dojenčki zelo podobni svojim očetom.

Vem, da se je govorilo o diskriminaciji samskih žensk, a vendar se ob tem sprašujem, kaj pa je potem z diskriminacijo moških, ki bi tudi morda želeli svojega potomca, morda z »najemom« nadomestne matere, samo za namen oploditve in donositve otroka. Kakšna pa je vloga nekoga, ki se je – sicer prostovoljno – odpovedal svojemu genetskemu materialu in postal oče iz ozadja in brez odgovornosti: je to res nekaj, česar si želimo? Še vedno je namreč pri oploditvi treba združiti moške in ženske spolne celice. In ljudje si ne zaslužimo, da smo obravnavani zgolj kot darovalci svojega biološkega materiala. To se meni zdi grozno: ženska in tudi moški sta zame vredna kot osebi, tudi če nimata otrok. Zame otrok namreč ni pravica – je sreča in danost, za katero smo lahko hvaležni. Mnogo bolje se mi zdi, če kot družba naredimo čim več, da ima otrok očeta in mater, da podpremo družino, ne pa da krnimo ta, za zdaj še vedno biološki odnos.

Kako politično udejstvovanje vpliva na vaše vsakdanje in notranje življenje, na starševstvo, partnerstvo, prijateljstva?

Politika se mi zdi izredno zahtevna. Če ne bi imela že velikih otrok, se za tako aktivno vlogo, kot je predsednica stranke, zagotovo ne bi odločila. Doma so me vprašali: »Mami, kaj ti je tega treba?!« In drži – politike oziroma službe v politiki ne potrebujem. Bi pa rada prispevala k družbi: imam nekaj izkušenj in znanja, da lahko pomagam ...

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 02/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.