Holmenkollen: Legendarna skakalnica, kjer so slavili tudi Slovenci
Skakalni svetovni pokal se ta konec tedna nadaljuje s tekmami na Holmenkollnu nad Oslom, ki velja za najstarejšo smučarsko skakalnico na svetu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Že od konca 19. stoletja Holmenkollen (gre za 371 metrov visok hrib devet kilometrov severozahodno od norveške prestolnice) in okolica vsako zimo privabljata velike množice norveških smučarskih navdušencev. Prvo tekmovanje v smučarskih skokih je tam potekalo leta 1892 pred 12.000 gledalci.
Ti so lahko en dan uživali v 18-kilometrskem teku na smučeh, naslednji dan pa v zmagovalnem skoku, dolgem 21,5 metra. Prvih nekaj let je bila skakalnica preprosto naravni hrib z vzletno rampo, zgrajeno iz snega in vejic. Kasneje so zaletišče postopoma gradili višje z lesenimi odri, ki so smučarjem omogočili, da so skakali še dlje.
Posebna tekma v skokih šele 1933
Do leta 1932 so bili skoki del nordijske kombinacije, na vseh tekmah pa so popolnoma prevladovali Norvežani. Leta 1903 je Oslo prvič gostil Teden zimskih športov. Dogodek, ki velja za predhodnika zimskih olimpijskih iger, je med drugim vključeval smučarske skoke v Holmenkollbaknu.
Smučarski festival je bil prvič organiziran leta 1926, od leta 1933 pa poteka posebno tekmovanje v smučarskih skokih. Prvotno so bile sodniške ocene sloga skrivnost, kar je sprožilo javne razprave o pravičnosti sodnikov. To se je spremenilo leta 1951, ko so se ocene slogov začele objavljati. Med drugo svetovno vojno je bilo prizorišče uporabljeno kot vojaški objekt, vendar je bilo nadgrajeno konec štiridesetih let prejšnjega stoletja.
Rekorden obisk olimpijske tekme
Ko je Oslo leta 1952 dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger, so areno izboljšali z višjim stolpom, ki je vključeval dvigalo za športnike. Smučarski muzej se je preselil pod mizo, kjer skakalci začnejo svoj let, ribnik na dnu hriba pa so izkopali, da bi dosegli večje dolžine skokov. Prvič so zgradili stalne tribune za gledalce, pa tudi posebne tribune za sodnike in norveško kraljevo družino. Olimpijsko tekmovanje v smučarskih skokih, takrat le z eno tekmo, je privabilo več kot 120.000 gledalcev, kar je rekord, ki velja še danes.
Prvi ženski skok že leta 1974
Pred svetovnim prvenstvom leta 1966 je skakalnica dobila značilen arhitekturni profil, zaradi katerega je postala znana znamenitost. Leta 1974 je Anita Wold postala prva ženska, ki je skočila na Holmenkollnu, ko je izvedla otvoritveni poskusni skok na smučarskem festivalu tistega leta. Nadaljnje širitve so bile izvedene pred svetovnima prvenstvoma leta 1982 in 1991. Med letoma 2008 in 2010 je bila celotna struktura porušena in ponovno zgrajena za potrebe svetovnega prvenstva 2011. Rekord skakalnice drži Norvežan Robert Johansson s 144 metri, postavljen leta 2019, HS točka je sicer pri 134 metrih.
Slovenci in Slovenke slavili šestkrat
Holmenkollen je tudi uspešno prizorišče za slovenske smučarske skoke. Prvi, ki je tam zablestel, je bil že leta 1968 Ludvik Zajc, poznejši glavni trener norveških skakalcev, ki je zasedel tretje mesto za takratnim olimpijskim prvakom, Rusom Vladimirjem Belousovom, in norveško legendo Bjørnom Wirkolo.
Devetnajst let pozneje se je s tretjim mestom na zmagovalni oder povzpel Miran Tepeš, šest let prej pa je s četrtim mestom to za las spodletelo takrat 19-letnemu Primožu Ulagi. Prvi Slovenec, ki je zmagal na tej prestižni skakalnici, je bil leta 1998 Primož Peterka, ki si je s to zmago tlakoval pot do svojega drugega velikega kristalnega globusa.
Po dveh tretjih mestih Roberta Kranjca v letih 2012 in 2013 ter drugem in tretjem mestu Petra Prevca leta 2015 je leto pozneje Slovenija slavila na tekmi ekip, katere člana sta bila ob Petru in Robertu še Jurij Tepeš in Domen Prevc. Domenator se je na posamičnih tekmah na Holmenkollnu najvišje zavihtel predlani s četrtim mestom, lani, ko je edino izpeljano tekmo dobil Japonec Rjoju Kobajaši, pa je bil peti, mesto za Anžetom Laniškom. Žaba je na tej skakalnici vso konkurenco ugnal leta 2023, ko je bil še drugi, enako kot že leto pred tem.
Zmagovale tudi Slovenke
Tekme na Holmenkollnu so od vsega začetka tudi v koledarju ženskega svetovnega pokala. Le prvo leto so se skakalke merile na manjši napravi, od leta 2013 pa vselej na večji, ki je bila celo prva takšna, uvrščena v koledar.
Slovenke so tam v ospredju od leta 2022, ko sta Nika Križnar in Urša Bogataj zasedli drugo in četrto mesto, skupaj s Timijem Zajcem in Lovrom Kosom pa slavili na tekmi mešanih ekip. Leto pozneje je s prvim in drugim mestom zablestela Ema Klinec, zadnjo slovensko zmago pa je lani zabeležila Nika Prevc, druga že leto prej.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
