Zaraščanje vinogradov se ne ustavlja – bodo Haloze res le še rezervat za medvede?
Če bi vam rekli, da ob misli na Haloze ali Slovenske gorice naštejete pet značilnosti, ki vam najprej padejo na pamet, bodo med njimi gotovo vinogradi, vinska trta ali vino, saj gre vendar za dve izrazito tradicionalni vinorodni štajerski pokrajini, ki slovita predvsem po belih sortah grozdja. Zaradi spleta okoliščin, ki so jim botrovali različni razlogi, pa se kljub izjemnim naravnim danostim in vrhunskemu vinu število tamkajšnjih vinogradov iz leta v leto manjša.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Pred nekaj leti je bil posebej v Halozah izrazit trend opuščanja vinogradov, zadnje čase jih opuščajo predvsem manjši vinogradniki, tisti večji pa so si nekako uspeli izboriti svoj prostor pod soncem; našli so tržne niše, se prilagodili in uspeli na trgu. Več težav je z manjšimi pridelovalci, ki nimajo kam z grozdjem, saj kleti ne kažejo interesa zanj,« pripoveduje Andrej Rebernišek, direktor ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, tudi sam vinogradnik.
»V Slovenskih goricah se je pred leti prav tako začelo opuščati vinograde, zdaj se je stvar umirila, a tam je vendarle nekoliko lažje kot v Halozah, saj zemljišča niso tako razdrobljena, poleg tega lahko opuščeni vinograd v Slovenskih goricah uporabiš za kaj drugega, v Halozah pa kvečjemu le še za travinje. Ker pa se je tam obenem zmanjšal stalež živali, tudi ni potreb po travinju, to pa vodi v skrb vzbujajoče zaraščanje.«
Finančna podpora le za velikanske vinograde, ki jih pri nas ni
Grozljive številke
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
