Laško Glasbeni poligon

Iz Savinjske doline, iz doline zelenega zlata, prihaja ansambel Hmelbojsi, ki svojo zgodbo nosi že v imenu. Ljubezen do glasbe je združila štiri glasbenike: Andreja Motoha na kitari, Mitjo Cizeja na harmoniki, Blaža Gerla na basu in baritonu ter pevko Katarino Renko.

Kot eni izmed štirih kandidatov Radia Veseljak se trenutno predstavljajo na Laško Glasbenem poligonu, kjer se skozi različne izzive potegujejo za nastop na odru festivala Laško Pivo in cvetje. Njihova pot se šele dobro začenja, a že zdaj dokazujejo, da niso le še en ansambel, temveč zgodba, ki raste iz domače zemlje in jo s ponosom nosijo na vsak oder.

O tem, kako je nastala ideja za ime, kaj jih povezuje, kako ustvarjajo in kako doživljajo svojo glasbeno pot, smo se pogovarjali z vodjo ansambla, Mitjo Cizejem.

Hmelbojsi – od kod ideja za ime, ki takoj pritegne pozornost?

Ideja je nekako zrasla v moji glavi, iz okolja, v katerem živim. Prihajam iz Savinjske doline, iz doline zelenega zlata. Odraščal sem v tem okolju, doma imamo živinorejsko in hmeljarsko kmetijo, poleg tega pa sem tudi ljubitelj piva in ga varim butično.

Iz vsega tega je nastajala ideja za ansambel, pa tudi za mojo harmoniko hmeljarko, ki je poseben model harmonike. Ustvarila sva jo skupaj z Zlatkom Mundo, na njej pa so motivi hmelja, listki in storžki. To je naš vizualni pečat, po katerem izstopamo.

Hmelbojsi smo želeli povedati zgodbo, da nismo samo ansambel, ampak da imamo neko ozadje, nekaj, kar nosimo v sebi. To zgodbo predstavljamo tudi na svojih oblačilih, inštrumentih in na odru. Tudi to, da imamo pevko, izhaja iz hmelja. Hmelj, ki se prideluje je rastlina ženskega spola, mi trije fantje pa smo kot opora, kot `špaga`, ki ji pomaga rasti. Skupaj ustvarjamo celoto.

Ste posebna zasedba, trije fantje in dekle. Kako to vpliva na vašo energijo na odru?

Fantastično. To smo si želeli že od začetka in ravno to nas dela drugačne. Ljudje zaradi imena pogosto pričakujejo, da smo samo fantje, da gre za neko zabavno skupino. Spomnim se, ko smo prvič poslali avtorski komad na radio, so rekli, da to verjetno ne bo za njih. Mislili so, da izvajajmo zabavno glasbo. Potem pa so poslušali in ugotovili, da smo posebni in ohranjamo pristno narodno-zabavno glasbo.

Naša pevka Katarina Renko zelo izstopa, pritegne pozornost in doda svoj čar, kar se na odru čuti, čuti pa se tudi to, da smo tudi mi fantje zelo povezani.

Osebni arhiv

Stavite na drugačnost in svojo zgodbo. Kateri pa so vaši vzorniki?

Spoštujemo vse glasbenike, predvsem pa tiste, ki ustvarjajo pristno narodnozabavno glasbo. Radi se vračamo h koreninam, k Slaku, Avseniku, Klavžarju, Zajcu, itd. Držimo se teh načel, hkrati pa želimo biti drugačni in prenesti svojo energijo v glasbo. Tudi aranžmajsko želimo stvari popestriti in ustvarjati svojo glasbo.

Vaša zgodba temelji na prijateljstvu. Kako pomembno je to za uspeh?

Zelo pomembno. Vedno sem imel željo ustvariti nekaj svojega, drugačnega, a za to potrebuješ ljudi, ki verjamejo v isto zgodbo.

Pri nas ni šefa, vsak ima svojo besedo in nalogo. Vsi smo enakovredni člani. Ker prihajamo iz kmetij in podobnega okolja, si pomagamo tudi izven ansambla. To pomeni, da si lahko zaupamo in da se razumemo.

Z Andrejem sva se našla že v študentskih časih v Mariboru, ko smo spontano igrali na zabavah. Nič ni bilo načrtovano, nič narejeno na silo. To je bil tisti trenutek, ko se stvari poklopijo in veš, da je to to.

Hmelbojse že v juniju čaka poseben izziv – nastop na enem najvišjih odrov v Sloveniji – na enem od vrhov projekta Laško Gremo v hribe.

Kako pa nastajajo vaše skladbe? Ste tudi tu vedno soglasni?

Že pred leti sem začutil, da bi lahko ustvarjal avtorsko glasbo. Dobival sem ideje za melodije in ustvarjal.Kasneje je tudi Andrej začutil željo po pisanju besedil in se na tem področju zelo razvil.

Ko imamo osnovo, se usedemo skupaj. Nihče nima zadnje besede. Vsak doda nekaj svojega – pevka, kitarist, basist. Potem nastane aranžma, ki je skupno delo ansambla.

Pomembno nam je tudi, da naše skladbe preverijo izkušeni glasbeniki, da dobimo povratne informacije. Veseli smo, da med glasbeniki ni zavisti, ampak si pomagamo. Na koncu pa je najlepše igrati svojo glasbo, ker jo doživljaš drugače.

Laško Glasbeni poligon

Valček Naj sleherni dan bo kruh spoštovan je prejel nagrado. Kaj vam pomenijo nagrade?

To je bila naša prva skladba, s katero smo nastopili na ptujskem festivalu. Nagrado je sicer prejel avtor besedila Bernard Miklavc.

Nagrade so potrditev, da si na pravi poti. A na festival smo šli predvsem zaradi izkušnje, ne zaradi nagrad.Želeli smo predstaviti svojo zgodbo in razbiti predstavo, da smo samo zabavni ansambel.

Pesem govori o kruhu, o življenju naših prednikov, o tem, kako so morali garati. In podobno je tudi v glasbi, treba je delati, da stvari uspejo.

Kako vas navdihuje domače okolje?

To je del nas. Ne razmišljamo, kako bomo komu všeč, ampak kdo smo. Ko ljudem predstaviš to zgodbo, jih začne zanimati kako se obira hmelj, kako je bilo včasih.To nas poveže z njimi.

Kje pa se zgodi tista magija, ko ste s publiko najbolj povezani?

Trenutno najbolj uživamo na manjših dogodkih, kot so obletnice in praznovanja. Tam imamo direkten stik z ljudmi, lahko se pogovarjamo, ne samo igramo. Želimo si tudi na veselice, a za njih moramo še malo dozoreti.

Sedaj vas spremljamo na Laško Glasbenem poligonu, kjer se preko izzivov potegujete za nastop na festivalu Laško Pivo in cvetje. Kaj vas je navdušilo, da ste se prijavili na to izkušnjo? 

Videli smo priložnost. Sprva smo oklevali, potem pa rekli, da moramo poskusiti. Gre za izkušnje, nova poznanstva in priložnost, da se pokažemo.

Kako ste doživeli novico, da ste izbrani?

Najprej sploh nismo dojeli. Jaz osebno prvi dan nisem verjel.Potem pa pride tista pozitivna trema, ker veš, da prihajajo izzivi in obveznosti.Ampak ravno to nas žene naprej.

Laško Glasbeni poligon

Za vami je že prvi izziv Laško Glasbenega poligona in sicer menjava ritma. Pri tem vam je pomagal pevec skupine Firbci, Jaka Šinkovec. Po čem si boste zapomnili to sodelovanje? 

Z njim nam je bilo res v veselje delati. Dal nam je številne koristne napotke in pozitivne komentarje. Resnično cenimo mnenja predvsem tistih glasbenikov, ki imajo za sabo takšno kilometrino.

Če si predstavljate, da stojite na odru festivala Laško Pivo in cvetje in če se lahko malo pošalimo- kdo bi bil najbolj živčen?

Basist bi verjetno malo zardel in se smejal, Katarina bi imela pozitivno tremo, Andrej pa bi bil čisto miren, hladen kot pivo. (smeh). Po prvi skladbi pa bi se vsi sprostili.

Zakaj poslušati Hmelbojse?

Ker smo takšni, kot smo. Pristni. Prinašamo iskreno energijo in narodnozabavno glasbo, v kateri se lahko vsak najde.

Naročnik oglasa je Pivovarna Laško.