DJ Umek: Večina nas prej ali slej plača ta davek, jaz sem ga
Uroš Umek bo naslednji teden praznoval abrahama, za njim pa je že 30 let uspešne kariere, ki pa je s sabo prinesla tudi davek. Uroš ga je izkusil tako na koži kot duši.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Eden najbolj prepoznavnih in najuspešnejših slovenskih didžejev, glasbenikov in producentov, DJ Umek, bo čez nekaj dni dopolnil 50 let. Pred jubilejem je v intervjuju odkrito spregovoril o svoji več kot 30 let dolgi poti na glasbeni sceni, ceni uspeha, življenju v svetu nočnega dogajanja in izkušnjah, ki so ga skozi leta najbolj zaznamovale. Razkril je tudi, česa ljudje pogosto ne vidimo v življenju mednarodno uspešnega didžeja in kako si želi, da bi se ga spominjale prihodnje generacije.
Okrogli jubilej bo jeseni praznoval z glasbenimi podporniki, prijatelji in občinstvom. Vstopnice za koncertni del večera so že razprodane, dogajanje pa se bo nadaljevalo v techno in house areni, kjer je na voljo še nekaj prostora.
Čez nekaj dni boste dopolnili 50 let, za vami pa je več kot 30 let kariere. Če pogledate nazaj, kaj je za vas osebno največji uspeh?
Odgovor je pravzaprav že v vprašanju. Največji uspeh je to, da sem več kot 30 let na glasbeni sceni in da še vedno potujem po svetu, polnim klube in delam to, kar si želim. To je delo, ki ga resnično ljubim. Če lahko to počneš tri desetletja, je to zame daleč največji uspeh v karieri.
Elektronska scena je pogosto povezana z ekstremnim tempom in različnimi skušnjavami. Kako ste vi ohranjali fokus?
Življenje mednarodno aktivnega didžeja je v resnici precej bolj časovno in energijsko potratno, kot se zdi na Instagramu. Glasbeni nastopi so češnja na torti, do tam pa vodijo dolge ure prekladanja po letališčih, hotelih, samotni dnevi v studiu, osamljenost na dolgih turnejah, »jetlag«, pomanjkanje spanca in še marsikaj. Dolgoročno je pomembno najti pravo ravnotežje med minusi in plusi, da lahko v tem delu zares uživaš, in meni kar gre.
Kar se pa skušnjav tiče: sčasoma sem ugotovil, da to preprosto ni zame. Moje delo, glasba, ki jo ustvarjam in vrtim, je vedno najboljše, kadar sem trezen. Seveda sem tudi sam kdaj podlegel skušnjavam, ampak nikoli za dolgo. Nočno življenje je vendarle tudi zabava in prav je, da se človek kdaj sprosti.
Se vam zdi, da se je nočno življenje od vaših začetkov do danes spremenilo tudi v smislu odgovornosti in odnosa do sebe? Danes se organizirajo tudi zabave brez alkohola, ki so dobro obiskane.
Glejte, tisti, ki me poznajo, vedo, da lahko delujem kot »čistun«, a v resnici to nisem. Ljudje naj počnejo, kar želijo, pomembno je le, da to počnejo pametno. Nikoli nisem želel drugim pridigati ali jim govoriti, kaj naj počnejo, saj tudi sam tega nisem maral. To je samo moja pot in moje subjektivno mnenje. Vsak pa nosi tudi posledice svojih odločitev, tako kot jih nosim jaz.
Kako se je skozi leta spreminjal vaš odnos do samega sebe?
Predvsem skozi izkušnje. Včasih moj odnos do samega sebe ni bil najboljši, danes pa imam bistveno več zavedanja. Iz vseh teh let sem se veliko naučil in znam bolj ceniti določene stvari. Z leti sem postal tudi precej bolj iskren, najprej do sebe, potem pa še do drugih.
Vsaka dolga kariera ima svojo ceno. Ste jo občutili?
Seveda. Jaz sem jo že kar nekaj časa nazaj »dobil po glavi«. Ko si mlad, pridejo slava, denar, uspeh, in misliš, da si nedotakljiv. To sem izkusil na lastni koži, tudi na svoji duši. Takrat se ti svet odpre in nekaj se v glavi spremeni, misliš, da lahko počneš vse. In potem pridejo posledice: premalo počitka, premalo skrbi zase, za telo. Večina nas prej ali slej plača ta davek. Nekateri prej, drugi kasneje. Jaz sem ga.
Z dogodkom Umek 5.0 – (Ne)združljivo ustvarjate nekaj novega. Kako se je rodila ideja, da ob jubileju presežete klasičen žur?
Enostavno: usedel sem se in si rekel, da moram narediti nekaj drugačnega, nekaj večjega, nekaj, česar še nisem. Želel sem ustvariti koncertno izkušnjo, povezati različne svetove, da bi recimo bendi igrali moje komade, jaz njihove, da bi nastalo nekaj unikatnega. To je projekt, ki se ne bo nikoli več ponovil.
Vas je kdo pri ustvarjanju dogodka presenetil?
Zanimivo je bilo pri ustvarjanju podkastov. Prav tisti, za katere sem mislil, da bodo najlažji sogovorniki, so bili najtežji. In obratno. Najzanimivejši pogovor sem imel z nekom, za katerega sem mislil, da bo najtežji, ker se sploh ne poznava in prihajava iz popolnoma različnih glasbenih svetov. Na koncu pa je prav ta pogovor stekel najbolj spontano. Zdaj se bomo počasi zakopali v pripravo koncertnih nastopov in to bo verjetno tudi prineslo kak izziv, ki si ga ta hip še ne predstavljam, pa ga bo treba rešiti.
Želim, da začutijo nekaj posebnega, nekaj, kar presega običajno. Vse, kar pripravljamo, je usmerjeno k temu, da ustvarimo celoto, ki diha. Da nič ne štrli, da je vse povezano v eno izkušnjo. In predvsem, da je to nekaj, kar se ne bo nikoli ponovilo.
Za koncertni del je pol leta pred dogodkom zmanjkalo vstopnic. Mi lahko razkrijete, kaj se bo dogajalo na drugih dveh prizoriščih, techno in house areni?
Program v techno areni smo z ekipo zasnovali kot popotovanje od korenin slovenske elektronske scene, legendarnih rejvov, open airov, klubskih in dvoranskih zabav, do danes. Zdelo se mi je prav, da večer za mešalno mizo odpre moj dolgoletni prijatelj in sodelavec Valentino Kanzyani. Potem pa sledita poslastici za ljubitelje back-to-back setov: Cristian Varela se bo premešal z Marcom Baileyjem, DJ Rush, ki sicer tega ne počne, pa bo prvič nastopil z mano, česar se še posebno veselim.
Večer v osrednji plesni areni bodo zaključile mlade sile: Estora in še nekdo ... Prihaja pa še šopek domačih in tujih didžejev, ki bodo razgibali house areno.
Pogosto združujete na videz nezdružljive svetove. Od kod ta fascinacija?
Vedno me je zanimalo povezovanje različnih svetov. Projekti, kot so dogodki v parkih ali Križankah, so sicer v tujini že obstajali, jaz pa sem si želel nekaj takega prenesti tudi k nam. Ideja z orkestrom prav tako ni nova, o njej sem razmišljal že dolgo, vsaj od sodelovanja s Simfoniki RTVS pred dvema desetletjema. Za takšne projekte pa potrebuješ prave partnerje z dovolj veliko vizijo. Lani so oni prišli do mene, in ker sem si to želel izvesti, sem takoj rekel: gremo. Izkušnja je bila super in nam je dala dodaten pogum, da se za moj 50. rojstni dan lotimo še bolj ambicioznega projekta, z več kot 20 gosti, od bendov in pevcev do baletnikov in didžejev.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi elektronska glasba pri nas dobila večji kulturni status?
Mogoče bi potrebovali koga na pravem mestu z malo bolj odprto glavo. Nekoga, ki razume, kaj se dogaja v tujini, kjer je to že dolgo povsem normalna in priznana oblika kulture. Meni se zdi, milo rečeno, nenavadno, da je v Ljubljani kot prestolnici moderne evropske države že vsaj zadnjih nekaj let v celem decembru ni med vsemi mogočimi žanri – od klasike, džeza in hiphopa do narodnozabavne, punka, popa in rocka ... Elektroniki ni namenjen niti en dan na vsaj enem odru javnega veselodecembrskega programa.
Če bi morali začeti znova, bi izbrali isto pot?
Absolutno.
Kako bi si želeli, da se vas scena spominja?
Ne vem, verjetno kot kombinacijo vsega. Pionirja, performerja, povezovalca. Ampak predvsem po glasbi, ki jo bom pustil za sabo, in po žurih, ki smo jih skupaj doživeli. Mogoče tudi kot nekakšen »časovni stroj«, da se bodo ljudje ob mojih skladbah vedno vračali v določene trenutke svojega življenja. Od devetdesetih, 2000-ih pa do danes.
Rojstnodnevno praznovanje
Umek bo 50 let 23. oktobra praznoval na Gospodarskem razstavišču, kjer pripravlja spektakel Umek 5.0 – (Ne)združljivo. Dogodek bo odprl edinstven koncertni šov z glasbenimi in drugimi ikonami ter preplet različnih svetov. Pridružili se mu bodo pridružili Andja Marić, Anja Rupel – Videosex tribute, Laibach, Magnifico, Mina Špiler, Modrijani, Raiven, Perpetuum Jazzile, Siddharta in drugi. Sledita pa mu techno in house zabavi v dveh arenah.
Preberite tudi nekaj drugih intervjujev na portalu Njena.si:
