Kontradikshn – preroki sveta, v katerem živimo?
Koncert v Brežicah je bil več kot koncert, skoraj dve uri napetosti, zvoka in surove energije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V soboto, 28. marca, se je v Mladinskem centru Brežice potrdilo, da domača alternativna scena še diha, čeprav pogosto na robu preživetja. Skupina Kontradikshn je odigrala enega svojih najintenzivnejših koncertov v zadnjem obdobju in dokazala, da njihova glasba ni zgolj nastop, temveč celovita izkušnja.
Jedro benda tvorijo Petar Stojanović – Pero (vokal, kitara, sintetizator), Matej Plešej (kitara, sintetizator) in Anže Kump (bobni), trio, ki že več kot desetletje gradi svoj značilen preplet elektronskega rocka in surove koncertne energije.
Prišlo je veliko ljubiteljev njihove glasbe in energija v prostoru je bila, kot pravijo sami, »za popi*dit«. Dejansko klubska scena zadnja leta izgublja prostor in pozornost, zato je tak odziv skoraj presežek. Bend, ki deluje na robu alternative in zavestno ne išče bližnjic do širšega občinstva, je svoj cilj dosegel: stik s publiko je bil neposreden, surov in iskren.
Oder kot prostor sodelovanja
Koncert je bil tudi izrazito kolektiven. Na odru so se jim pridružili gostje, ki so večeru dodali dodatno težo. Med njimi Yung Voodoo, mladi krški beatmaker in MC, ki je odprl večer in opozoril na novo generacijo ustvarjalcev, ki pa po mnenju benda še vedno ne dobijo dovolj prostora.
Pomembno vlogo je imel tudi Tomi Gregel, domača glasbena legenda, ki je z bendom odigral več delov koncerta, ter dvojec Romachild, ki je z energičnim posegom skoraj prevzel oder. Njihova skupna izvedba skladbe Matador je po besedah benda presegla celo verzijo iz Kina Šiška.
Vrhunec večera je prišel proti koncu, ko se je na odru pojavil še Gero. Skupaj so odigrali Kršk je bomba, skladbo, ki bi lahko kmalu dobila tudi studijsko različico.
Pero: na tabletah, a v vrhunski formi
Ena izmed najbolj presenetljivih plati večera pa je bila prav glavna figura benda. Pero je koncert odpeljal, čeprav je bil tik pred nastopom zdravstveno povsem na robu. Dva dni prej ga je »zdelalo«, kot pravi sam, na oder pa je stopil z načetim grlom in pod vplivom protibolečinskih tablet.
A na odru tega skoraj ni bilo zaznati. Vokal je zdržal, interpretacija je bila intenzivna, mestoma celo bolj surova kot običajno. Prav ta rob, ta rahla razpokanost, je njegovi interpretaciji in koncertu dala dodatno težo.
Koncert kot zgodba o svetu danes
Kontradikshn niso odigrali le koncerta, temveč koncept. Celoten koncert je bil zgrajen okoli občutka tesnobe sodobnega sveta, predvsem strahu pred jedrsko katastrofo. Začetek z avdio kolažem ruskih in ameriških vojaških komunikacij, sirenami in eksplozijo je ustvaril skoraj filmsko napetost.
Na oder so stopili z maskami, z merilnimi napravami, kot bi vstopili v kontaminirano območje. Zvok je bil fizičen, nizke frekvence so udarjale v telo, vizualna podoba pa je dodatno poudarila občutek nelagodja.
Teme, ki jih bend odpira, niso naključne. Kot pravijo, delujejo kot »spužva«, ki vpija geopolitične napetosti, teorije zarote in kolektivne strahove zadnjega desetletja. Pesem Puščava tako ni le metafora, temveč komentar sveta, v katerem se resnica pogosto izgublja med interpretacijami.
Med nostalgijo in uporom
V drugem delu koncerta so se dotaknili tudi bolj osebnih momentov. Skladba Nostalgik je nastala iz spominov na turneje po Evropi in Balkanu, a hkrati govori o občutku, da je dom še vedno najmočnejša točka.
Set lista je prehajala med angleščino in slovenščino, med starejšimi komadi in novejšim materialom z albuma Intro. Poseben odziv sta dobili tudi skladbi Vesolje posodil kolegu in Večna, ki sta že prej opozorili nase kot popevki tedna na Valu 202.
Ne prodajajo upanja, ampak ogledalo
Koncert je trajal več kot dve uri, zaključil pa se je v razpoloženju, ki je bilo vse prej kot rutinsko. Čeprav bend priznava, da pogoji na klubski sceni niso idealni, ostajajo zvesti svoji poti. Peljejo naprej.
E-novice · Estrada
