Laško Glasbeni poligon

Energična, spontana in vedno nasmejana Samanta Kunšt je ena izmed Aktualovih kandidatov na Laško Glasbenem poligonu, kjer se poteguje za nastop na velikem odru festivala Laško Pivo in cvetje.

Že po nekaj minutah pogovora postane jasno, da pri njej ne gre le za glasbo. Gre za občutke, energijo, stik z ljudmi in za iskreno željo, da publiki podari nekaj lepega.

Profesorica glasbene umetnosti, pevka, glasbenica in velika ljubiteljica balkanske glasbe pravi, da jo življenje vedno znova vrača na glasbeno pot. In čeprav danes samozavestno stoji na odru, se je vse skupaj začelo precej spontano: s kitaro, srednješolskim bendom in občutkom, da jo energija publike zares osrečuje.

Kdo je Samanta, ko ugasnejo reflektorji in mikrofon?

Samanta je sproščena, energična in spontana punca, ki res rada uživa življenje. Zelo cenim vsak trenutek. Rada potujem, rada se družim, hkrati pa občasno potrebujem tudi mir. Tempo življenja je naporen, dopoldan in popoldan služba, konec tedna pa nastopi in zato mi včasih ustreza tudi tišina.  Načeloma pa sem zelo družabna, sproščena in energična oseba.

Nekje ste zapisali, da je glasba vaša »krvna skupina« in »sr(e)čna ulica«. Kdaj ste prvič začutili, da glasba ni več samo hobi, ampak veliko več?

Mislim, da v srednji šoli. Takrat sem prvič dobila možnost ustvarjati in nastopati, ker smo imeli šolski band. Bila sem prvi letnik in mislim, da sem takrat prvič prebila tisti led. Najprej sem nastopala kot kitaristka in mi je bilo res noro dobro – polna dvorana ljudi, reflektorji, snemanje, energija … Potem sem po tistem nastopu začela tudi peti.

Pojem sicer že od malih nog, ampak ne bi rekla, da sem že kot otrok sanjala, da bom pevka. Mislim, da se je ta želja rodila ravno v tistem prvem letniku, ko sem prvič zares začutila energijo občinstva. Potem so prišla šolska tekmovanja, nastopi, celo eno rusko tekmovanje, kjer sem osvojila zlato priznanje. Nekako me življenje ves čas usmerja v glasbo. Tudi ko sem si mogoče rekla, da bi šla v kakšno drugo smer, me je vedno pripeljalo nazaj na glasbene tire. Potem sem si izbrala tudi poklic in danes sem profesorica glasbene umetnosti. Delam na osnovni šoli, v glasbeni šoli, tako javni kot zasebno. Lahko rečem, da se mi življenje res vrti okoli glasbe.

Če se vrneva na tiste prve nastope, kakšni ste bili kot otrok na odru? Ste se borili s tremo ali jo je premagala tista otroška samozavest?

Vedno je bila prisotna neka pozitivna trema. Nikoli pa ni bilo tako, da bi zamrznila, čutila sem le živčnost. Če se pripravljaš na nastop, si seveda želiš, da se pokažeš v najboljši luči. V srednji šoli je bilo to še posebej pomembno, saj so te gledali sošolci, fantje, cela šola. (smeh) Ampak jaz vedno pravim, da je pozitivna trema zdrava. Če ti je do nečesa res mar, te mora malo zadeti. Jaz sem človek čustev in veliko stvari naredim po občutku.

Vaša glasbena pot se je razvijala spontano. Ste imeli doma kakšen glasbeni navdih?

Moja družina obožuje glasbo. Radio je bil doma vedno prižgan, vseskozi se je nekaj pelo ali mrmralo. Oče si je celo življenje želel igrati harmoniko, ampak mu zaradi življenjskih okoliščin to ni uspelo. Je pa to željo prenesel na mojega brata, ki je potem igral harmoniko in klaviature. Mami je kot mlada pela v pevskem zboru. Da bi se kdo profesionalno ukvarjal z glasbo, pa ne. So mi pa vsi dali ljubezen do glasbe in predvsem ogromno podpore. Družina, prijatelji, okolica, vsi so me vedno spodbujali in mislim, da je to zelo pomembno.

Laško Glasbeni poligon

Danes tudi sami spodbujate in učite mlade. Kako vas zaznamuje delo z otroki?

Meni delo z otroki daje navdih. Učiteljstvo in prenašanje znanja na mlajše generacije dojemam kot poslanstvo. Res uživam v delu z njimi. Pogovarjamo se o glasbi, o novih pesmih … imam zelo širok pogled na glasbo. Čeprav sama ustvarjam bolj balkansko glasbo, poslušam res vse in to rada prenašam tudi na otroke. Veliko ustvarjamo, pojemo, igramo na različne instrumente.

Sem pa opazila nekaj zanimivega. S pomočjo glasbe pogosto najdem tiste »diamantke«, otroke, ki sicer ne izstopajo. Potem pa stopijo na oder in zažarijo. Učiteljice me potem sprašujejo: »Kako ti je to uspelo?« Pri ustnem ocenjevanju komaj spregovorijo, na odru pa so čisto druga oseba.

Mogoče imam res neko posebno povezavo z glasbo in z otroki, ki glasbo začutijo. In mogoče sem komu tudi jaz navdih, tako kot je bil meni moj profesor iz srednje šole, ki mi je prvi pokazal, kaj vse glasba sploh lahko je.

Kako pa učenci spremljajo vašo glasbo?

Zelo jo spremljajo in vedno sem naletela na pozitivne odzive. Velikokrat me vprašajo, zakaj sem izbrala hrvaško oziroma balkansko glasbo. Vedno jim odgovorim isto: zato, ker sem jo začutila. Ko pojem v hrvaščini, imam občutek, da najbolj plavam v tem. Čas bo pokazal, ali je bila to prava odločitev, ampak jaz verjamem, da če delaš po občutku in po tem, kar čutiš, ne moreš zgrešiti.

Osebni arhiv

Kakšni ste kot profesorica?

Otroci me imajo radi in jaz imam rada njih. Trudim se biti objektivna, čeprav je to včasih težko. Sem pa zelo razumevajoča. Zavedam se, da so otroci danes zelo obremenjeni…šola, dejavnosti, športi, glasba … včasih še sami ne vedo več, kaj vse imajo. In se mi zdi pomembno, da ne pozabimo, da so še vedno otroci. Čim dlje naj bodo otroci.

Pravite, da vam veliko pomenita energija in dober žur. Kaj želite dati publiki?

Definitivno energijo. Zdi se mi, da ljudem tega manjka. Pozabili smo, da smo socialna bitja, da se radi družimo in imamo lepo.

Vedno, ko nastopam z bendom ali sama, si želim, da se imajo ljudje dobro. Ni pomembno, ali gre za rojstni dan, kavarniški večer ali večji koncert, pomembno je, da skupaj ustvarimo lepo energijo.

Kdaj pa sami začutite, da je bil nastop res poseben?

Navadno to začutim že med nastopom, ko se povežem z ljudmi. Na začetku je vse še malo bolj mirno, potem pa se energija stopnjuje. Po takšnih večerih sem še ure po nastopu polna adrenalina in si rečem: »Tole je bil pa res hud žur.«

Na Laško Glasbenem poligonu ste med Aktualovimi kandidati edina ženska. Je to pritisk ali motivacija?

Definitivno motivacija. Zelo sem vesela, da sem bila izbrana kot edina ženska kandidatka in da sem zdaj v boju z »levi«. (smeh) Mislim pa tudi, da je to lahko moja prednost.

Osebni arhiv

Kako ste reagirali, ko ste izvedeli, da ste sprejeti na Laško Glasbeni poligon?

To je bil res šok. Klic je prišel čisto nepričakovano, sredi enega čisto običajnega dneva. Kar naenkrat začutiš, kako ti požene kri po žilah. Bila sem res vesela in počaščena.

Ta projekt mi je dal ogromno dodatne motivacije. Občutek imam, da sem dobila dodatna krila za ustvarjanje in vztrajanje na tej poti.

Če si predstavljate trenutek, ko bi stali na odru festivala Laško Pivo in cvetje – kakšen občutek je to?

Zelo lep. Kar toplo mi je pri srcu, ko pomislim na to. To so trenutki, ki človeku ostanejo za celo življenje.

Kdo pa so vaši glasbeni vzorniki?

Obožujem Magazin, zelo rada imam Severino, všeč mi je njena glasbena pot in energija. Od slovenskih izvajalcev pa definitivno Nina Pušlar.

Za vami je že prvi izziv na Laško Glasbenem poligonu – prehajanje med žanri. Kako ste doživeli sodelovanje z vašim inštruktorjem Isaacom Palmo?

Na začetku me je bilo malo strah in hkrati sem bila zelo vznemirjena, kako bo vse skupaj izgledalo. Potem pa sva se z Isaacom res lepo povezala.

Tako dobra energija je bila, da se zdaj celo pogovarjamo, da bi skupaj nekaj ustvarili v studiu. Res sva se ujela. On ima tako posebno latino energijo, spontano in pristno. Karkoli reče, izpade iskreno in duhovito.

Laško Glasbeni poligon

Zdaj vas čaka še nastop na enem od vrhov projekta Laško Gremo v hribe. Kako se pripravljate?

Pripravljamo nekaj res dobrih pesmi, ki bodo ljudem zagotovo malo pognale kri po žilah. Definitivno ne bodo smeli sedeti. (Smeh)

Veliko potujete. Kaj vas na potovanjih najbolj navdušuje?

Hrana! (smeh)

Nazadnje sem bila na Cipru, drugače pa obožujem Italijo, predvsem jug Italije. Na potovanjih me najbolj navdušuje raziskovanje. Res sem kot majhen otrok, vse me zanima.

Zelo rada dobro jem in raziskujem lokalne gostilne, lokalno hrano. Potovanja mi res napolnijo dušo.

Kaj bi danes rekli srednješolki Samanti, ki je nekoč stala na odru s kitaro?

Naj zaupa vase. Naj zaupa svojemu občutku in naj tega nikoli ne izgubi. Naj se ne boji.

To govorim tudi svojim učencem: delajte to, kar čutite tukaj notri. Če delaš po srcu, ne moreš zgrešiti.

Naročnik oglasa je Pivovarna Laško