Stoječe ovacije za Spartaka
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941 v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Potem ko je Državno operno in baletno gledališče Astana Opera obiskovalce lani na odru Poletnega gledališča Križank navdušilo z izvedbo različnih baletnih odlomkov, so letos uspeh ponovili z baletnim spektaklom Arama Hačaturjana Spartak, tokrat v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije ter Ženskim zborom Slovenske filharmonije pod taktirko Abzala Muhtidinova.
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941 v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo mu je služila kultna zgodba iz časov rimskega imperija: balet prikazuje junaštvo Spartaka, voditelja enega največjih uporov sužnjev v Rimu, ki se mu je pridružilo okoli 60.000 sužnjev. Delo je bilo skladateljev tretji in hkrati zadnji balet, dokončano je bilo leta 1954 in prvič uprizorjeno dve leti kasneje v interpretaciji koreografa Leonida Yakobsona za Marijinsko gledališče. Leta 1968 pa je mojster sovjetskega baleta Jurij Grigorovič pripravil svežo, psihologistično in tragično napeto postavitev, ki dandanes velja za eno njegovih najslavnejših koreografij. Pri nas so glavne vloge poustvarili Bahtijar Adamžan (Spartak), Arman Urazov (Kras), Madina Unerbajeva (Frigija), Ajgerim Beketajeva (Ajgina) in Serik Nakispekov (Gladiator).
