Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Človeška družba je od nekdaj »premogla« tudi  patološke posameznike, sposobne najokrutnejših dejanj. V Sloveniji smo si po tem zapomnili predvsem razvpita morilca Metoda Trobca in Silva Pluta, a ljudje z enakimi diagnozami in enakimi nagnjenji so med nami tudi danes. Kako jih pravočasno prepoznati in jim po možnosti preprečiti, da bi morili, pretepali in posiljevali; kako jih ozdraviti in kaj storiti s tistimi, ki so onkraj dometa človečnosti? Takšna vprašanja zaznamujejo delo psihiatra in kulturnega antropologa Mirana Pustoslemška, vodje enote za forenzično psihiatrijo na UKC Maribor, ki se vsak dan znova podaja v najtemnejše sence naše družbe. Kjer lahko prežijo pošasti – najdejo pa se tudi simulanti.

Šimen Zupančič

Koliko bolnikov je v obravnavi v vaši enoti?

Najprej je treba vedeti, da se naši bolniki delijo v dve skupini. V prvi so osebe, ki jim je bila izrečena zaporna kazen ali pripor in so od tam napotene na psihiatrično bolnišnično zdravljenje. V drugi pa so bolniki, ki jim je bil zaradi suma neprištevnosti pri storitvi kaznivega dejanja izrečen ukrep obveznega zdravljenja in varovanja v bolnišnici. V enoti se zdravi med 50 in 65 bolnikov, uradno pa imamo na voljo 48 postelj; to pomeni, da smo ves čas na zgornjem robu svojih zmogljivosti.

Novice

Za zaporniškimi zidovi: zgodbe, ki jih redko slišimo

Katere pa so najpogostejše diagnoze v obeh skupinah bolnikov, ki jih zdravite?

Pri najbolj akutnih, ki jim je bilo zaradi neprištevnosti odrejeno obvezno zdravljenje, največkrat govorimo o shizofreniji, bipolarni motnji, tudi demenci, depresivni motnji s psihotičnimi simptomi, pa o organskih okvarah s psihiatričnimi posledicami ... Pri zapornikih, ki jih sprejemamo na zdravljenje, pa imamo povečini opravka s psihozami, še posebej v povezavi z že omenjenimi psihoaktivnimi substancami. V zadnjih letih je namreč med zaporniki v Sloveniji v porastu uporaba sintetičnih kanabinoidov, ki jih ljudje nanašajo v pivnike; te snovi lahko zelo hitro povzročijo nevarne psihoze. Nekatere študije kažejo, da lahko v nekem obdobju prizadenejo tudi do deset odstotkov zaprtih oseb, sicer pa na splošno pogostost psihoz med zaporniki znaša okoli štiri odstotke.

Šimen Zupančič

Med vašimi bolniki so morilci, posiljevalci, nasilneži …

Razpon kaznivih dejanj je zelo velik. Kar precej je ubojev in umorov, pogosti so spolni delikti, tudi požigi … Kar nekaj posameznikov, ki spadajo med forenzične bolnike, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega zdravljenja, pa je zagrešilo z družbenega vidika manj nevarna dejanja, vendar so vseeno pristali pri nas. To so ljudje z resnejšimi duševnimi težavami, ki sicer zavračajo zdravljenje in tudi ne izpolnjujejo vseh pogojev za zdravljenje proti njihovi volji po zakonu o duševnem zdravju, obenem pa obstaja verjetnost, da so nevarni za okolico. Ko torej tak človek zagreši kaznivo dejanje, s katerim opozori nase, je v skladu s kazenskim zakonikom lahko napoten k nam.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 24. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana