Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po podatkih spletne strani ATMinfo.si je trenutno v Sloveniji nameščenih 1.049 bankomatov, delujočih je 1.024. Večino bankomatov ima NLB (500), sledijo OTP (389), Delavska hranilnica (53), Addiko (39) UniCredit (32), DBS (23) in Sparkasse (12).

Zemljevid z bankomati kaže, da ima npr. Novo mesto z okolico 29 bankomatov, Trebnje z okolico 13, Šentjernej z okolico 10, Brežice 16, Krško 10 in Sevnica 8. To se zdi kar dobro, a podrobnejši pogled marsikje začudi.

· Halo, tukaj bralec Dolenjca!

V Vavti vasi brez črpalke in brez bankomata. Do kdaj?

· Ko je glavno vodilo dobiček

Komentar: Državi za podeželje ni mar? Ugašajo pošte, trgovine, banke ...

Kaj pa Dobrnič, Stopiče …?

Na Dolenjskem tako nimajo bankomata npr. v Gabrju, na Dolžu ali v Stopičah, najbližji je v Brusnicah. Čudi tudi, da bankomata npr. nimajo v Dobrniču ali na Čatežu pri Zaplazu, ki nista tako majhna kraja. 

Tudi v krajih JV Slovenije se je na podeželju v zadnjih letih zaprlo nekaj bančnih poslovalnic, zato so bankomati v teh krajih postali še pomembnejši. 

V Škocjanu mineva že sedem mesecev, odkar so ostali brez bankomata NLB pri Mercatorjevi trgovini, edinega bankomata v občini. Neke lanske novembrske noči so ga nepridipravi ukradli in krajani so od takrat prikrajšani za nekatere bančne storitve. Iz Škocjana je februarja letos odšla še Deželna banka Slovenije, tako da je v občinskem središču ostala le še pošta. A ta ni odprta 24 ur na dan in občani si želijo oz. potrebujejo bankomat.

V Škocjanu avgusta

Župan Jože Kapler pove, da so po kraji takoj podali pobudo na NLB, da si bankomat želijo nazaj, ter podali tri mogoče lokacije: staro mesto pri Mercatorjevi prodajalni ob regionalni cesti, v zgornjem delu Škocjana ob pošti in na občinski stavbi. Komisija NLB si je vse ogledala in se odločila za zadnjega, ker so zraven tudi policijska pisarna in varnostne kamere. Pri pošti bi bilo potrebnih tudi več posegov.

»V tem primeru bi bankomat imeli v dveh ali treh mesecih. A naknadno je v razpravi o primernosti tega mesta na občinskem svetu prevladalo mnenje, da je primernejša lokacija za bankomat pri Mercatorju, kar smo banki sporočili. NLB se je odzvala, a do realizacije žal še ni prišlo in vse skupaj res dolgo traja,« pove župan.

No, z NLB so prav prejšnji teden dobili odgovor, da je izdelava bankomata v teku in ga dobijo najpozneje do 10. avgusta.

V Mirni Peči od marca

V Mirni Peči, kjer je pred letom dni eksplodiral obstoječi bankomat, so novega dobili marca. Postavil ga je NLB, in sicer po dogovoru med banko in prodajalno pred pročeljem trgovine KZ Trebnje - Krka.

Zanimanje za bankomate očitno ni veliko. »Ne glede na to, da je občina konec lanskega leta pripravila javno povabilo bankam za postavitev bankomata z možnostjo financiranja stroškov ter da smo vse banke še dodatno zaprosili za sodelovanje, ni bilo odziva, razen banke NLB. Ta z nami do zdaj ni podpisala nobene pogodbe za sofinanciranje stroškov delovanja bankomata. Odziv občanov na ponovno postavitev bankomata je zelo pozitiven. Glede na to, da v Mirni Peči ni bančnih poslovalnic, je to edina možnost za dvig gotovine,« pove direktorica občinske uprave Sonja Klemenc.

Šimen Zupančič

Dobova bi še enega

V KS Dobova, v kateri so pred dobrimi desetimi leti imeli celo NLB-poslovalnico, se krajani zdaj poslužujejo le bankomata. Kot pove predsednik Gregor Černoga, so bankomat nekoč imeli pri cerkvi, po obnovi pa so novo lokacijo zanj našli pri Petrolovi bencinski črpalki.

»Ljudje so zadovoljni, le pritožujejo se, da se bankomat pogosto kvari in ne dela. Prav zato si želijo še enega nekje drugje, za rezervo. To bi bilo potrebno, ker se kraj razvija, prebivalstvo narašča, predvideva se gradnja novih stanovanj. Banke bi morale slediti potrebam ljudi, ne pa da ukinjajo svoje poslovalnice in bežijo s podeželja,« je jasen Černoga.

Bizeljsko: Kvari se

Podobnega mnenja je tudi predsednica KS Bizeljsko Mateja Kmetič, kjer imajo na Bizeljskem bankomat NLB, bančne poslovalnice pa že kakih deset let ni več.

Z bankomatom ob glavni cesti so zadovoljni, a tudi tu se pogosto zgodi, da ne dela. »To bi morali urediti, sicer pa se res ne sme dogajati, da smo na podeželju prikrajšani za bančne storitve.«

Trend digitalizacija

Na bankah je težko dobiti natančne podatke o spreminjanju števila bankomatov v zadnjih letih. Tudi v NLB, ki ima največjo mrežo bankomatov v Sloveniji, pravijo le, da jo stalno prilagajajo potrebam uporabnikov.

»Uporabniške navade se spreminjajo. Danes več kot 68 odstotkov naših strank aktivno uporablja digitalne kanale, predvsem mobilno banko, zato poslovalnice obiskujejo vse redkeje. Med strankami, starimi od 18 do 50 let, jih več kot 80 odstotkov v digitalno banko vstopi skoraj vsak dan,« pojasnjuje Luka Brlan iz NLB. Poslovalnice zato vse bolj postajajo finančne svetovalnice, saj stranke plačilni promet in gotovinske transakcije vse pogosteje opravljajo digitalno.

Banka na kolesih

V NLB poudarjajo, da se za zaprtje poslovalnice odločijo šele po temeljiti analizi in ob zavedanju, da del strank digitalnih storitev še ne uporablja. Zato so pred leti uvedli mobilno poslovalnico Bank&Go, edino tovrstno v Sloveniji. Gre za bančno poslovalnico na kolesih, ki navadno enkrat tedensko obišče tudi Stražo, Dolenjske Toplice in Videm - Dobrepolje.

OTP: Sodelovanje s pošto

Tudi v OTP banki pravijo, da mrežo poslovalnic in bankomatov nenehno prilagajajo poslovni strategiji, razmeram na trgu in potrebam lokalnih skupnosti. Ob vse večji uporabi digitalnih storitev želijo tudi v prihodnje ohranjati kombinacijo klasičnih in sodobnih bančnih poti.

Poudarjajo, da so z več kot 900 bančnimi točkami ena najdostopnejših bank v Sloveniji. Pomembno vlogo ima sodelovanje s Pošto Slovenije, na kateri lahko stranke opravljajo pologe in dvige gotovine neposredno na transakcijski račun, kar izboljšuje dostopnost storitev v manjših krajih in na podeželju.

Kak strošek je bankomat?

In kak strošek za banko sploh predstavlja bankomat? Tu so oskrbe bankomatov, morebitne najemnine, zavarovanja in tudi varovanje. Zadnje je v zadnjih letih vse pomembnejše, saj napadi na bankomate niso redkost.

Na NLB konkretnega stroška bankomata ne razkrivajo, imajo pa vse pogosteje stroške zaradi napadov. »Napadi na bankomate žal niso redkost. Zlasti v zadnjem obdobju so precej redni napadi z eksplozivnimi napravami, ki ne poškodujejo samo bankomata, ampak tudi širše, kjer je ta nameščen.«

Na OTP o strošku bankomata ne rečejo nič.

Potreben zakon?

Ne glede nato, kaj pravijo banke, pa se menda v prihodnosti ni bati za obstoj bankomatov. Država zaradi zapiranja poslovalnic in ukinjanja avtomatov v manjših krajih namreč sprejema zakonodajo, ki bo banke zavezala k ohranjanju mreže.

Finančni minister Andrej Šircelj je v teh dneh povedal: »Računam na dogovor s posameznimi bankami, da bodo zagotovile bančne avtomate tudi v krajih z manj prebivalci. Druga možnost je ureditev z zakonom, a zakon v tem primeru pomeni prisilo. Sem za dogovor, da bankirji to naredijo.«