Maribor
Mariborski županski kandidati o prometu, razvoju in velikem občinskem dolgu
Spremljajte aktualne politične zgodbe
V seriji soočenj kandidatov za župane na TV Slovenija so v četrtek pod žaromete stopili mariborski aspiranti. Na mizi so imeli nekaj perečih vprašanj in izzivov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po letošnjih lokalnih volitvah se s položaja mariborskega župana umika Saša Arsenovič. Štafetna palica mika deset oseb, devet moških in eno žensko.
Kandidirajo Katja Koren (Demokrati, SDS, NSi, Fokus), Matevž Frangež (SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev), Andrej Matvoz (Svoboda), Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope), Matej Vodopivec (LPR), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Mitja Zgoznik (Resnica), Bor Greiner in Andrej Bauman, ki sta vložila kandidaturo s podpisi.
Zakaj na to pot?
Kandidati so v prvem krogu zagrizli v preprosto vprašanje, zakaj jih mika stolček in zakaj naj volivce na tem stolčku mikajo oni sami. Eni, kot so Vodopivec, Bauman in Matvoz, so poudarjali izkušnje ter poznavanje delovanja in ustroja občinskega in drugih sistemov, drugi, kot je Zgoznik, nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem in željo po drugačnem pristopu, ki bo boljši za ljudi, tretji, kot je Frangež, pa skupno vizijo in energijo v Zavezništvu za novi Maribor, pa tudi znanje in izkušnje.
Športnica Koren je poudarila močno osebnostno vez z Mariborom, ponos ter seveda znanje in izkušnje, Gajser kot vojni veteran predanost skupnim vrednotam in izgubo zaupanja v vodenje mesta, ki »stagnira,« Ernecl kot »nekdo zunaj ustaljenih političnih struktur« pa željo po drugačnem pristopu. Tudi Jurišič je izrazil prepričanje, da ima potrebne izkušnje in sposobnosti ter da zna »razmišljati izven okvirjev,« medtem ko bi Greiner, ki si želi lažjega življenja za občane, mesto vrnil njegovim prebivalcem, pri upravljanju mesta pa bi ubral drugačen pristop.
V prometu so velike težave
Novinarja sta kot drugo kost za glodanje kandidatom ponudila prometno problematiko. Kandidati so bili precej enakih misli, da je promet v štajerski prestolnici polomija. Manjka parkirišč tako v samem mestnem središču kot na obrobju, javni promet ne služi svojemu namenu, skoraj vsi bi zgradili kakšno parkirno hišo. Nanizali so kopico težav, a so povečini prikimali zaprtju zgodovinskega središča za promet. Tudi radarje bi povečini obdržali, a bi jih nekateri postavili na druga mesta, ne bi pa njihovega števila povečevali.
Kako v Mariboru, polnem talenta, poskrbeti za razvoj in zadržati mlade
Kot tretje so bile na mizi investicije in gospodarstvo, pa tudi razvojni potencial mesta. Kar zadeva gospodarstvo, so kandidati precej razpeti med Gradcem in Ljubljano. Medtem ko so nekateri, predvsem Ernecl in Gajser, prst krivde za vse tegobe Maribora uperili v Ljubljano in državo, so drugi pravo smer, ki bi dišala po gospodarskem razcvetu, videli v Gradcu.
Vodopivec je izrazil mnenje, da mesto svojih razvojnih potencialov zlasti v lesarstvu in nekaterih drugih panogah ne izkoristi dovolj, na splošno pa razvojni projekti napredujejo prepočasi.
Bauman, ki je pohvalil prihod ministrstva za regionalni razvoj, pa je dejal, da bi moral Maribor prevzeti vodilno razvojno vlogo v regiji, pri čemer bi moral tesneje sodelovati z državo. Izpostavil je še pomanjkanje ustreznih zemljišč za večje investicije.
Matvoz je sotrpine na soočenju opozoril, da hitre rešitve za gospodarski razvoj ne obstajajo. V prvi vrsti je treba ustvariti kakovostno okolje za življenje in delo, to pa bo privabilo podjetja in v Mariboru zadržalo mlade. Dejal je tudi, da razvoj mesta ne bi smel temeljiti le na visokotehnoloških panogah, treba je ohraniti tudi obrtnike, gostince in druge.
Tudi Zgoznik bi poskušal mlade zadržati v Mariboru, ustvarjanje teh pogojev pa je ključno za razvoj mesta. Po njegovih besedah mora biti občina podaljšana roka podjetjem in gospodarstvenikom, ne pa dodatna administrativna ovira.
Podobno, a z drugačnimi besedami je povedal Gajser, medtem ko je Ernecl poudaril, da Maribor ključnih razvojnih izzivov ne more rešiti sam. Rešitev vidi v ukrepih na ravni države.
Katja Koren rešitev za razvoj Maribora, ki ima »velik razvojni potencial,« vidi v ugodnem poslovnem okolju, manj birokracije in aktivni podpori občine.
Frangež je na drugi strani poudaril, da je eden od največjih izzivov pomanjkanje priložnosti za mlade in visoko izobražene kadre. Kakovostnih delovnih mest ni dovolj, saj jih ne omogoča trenutni razvojni model. Treba je zadržati mlade, ki odhajajo tujino in druge slovenske regije. Ima pa Maribor »pamet in talent,« a odhajata drugam. Po njegovem mnenju Podravje zaostaja pri vlaganjih v raziskave in razvoj, tako med drugim predlaga vzpostavitev tehnološkega parka.
Jurišič je izpostavil pomen povezovanja gospodarstva z univerzo in izobraževalnimi ustanovami ter potrebo po privabljanju predvsem trajnostno naravnanih podjetij z višjo dodano vrednostjo.
Greiner pa Maribor vidi kot gospodarsko in prometno središče širše regije, kot ključne pa vidi projekte, povezani z mariborskim letališčem in prometnimi povezavami. Poudaril je, da mora Maribor prevzeti vlogo prestolnice regije.
Kaj narediti z ogromnim dolgom
Končno se je nekoliko zaiskrilo šele pri dolgu v občinskem proračunu in skupnem dolgu z javnimi podjetji, javnimi zavodi, ki so v lasti ali soustanoviteljstvu mestne občine.
Kot je ocenil Greiner, je njegova neodvisnost prednost, saj se bo ob menjavah oblasti na državni ravni lažje pogajal kot nekdo, ki je politično zaznamovan. Iskal bi zunanje vire, saj si nekdo, ki je v minusu, sam težko pomaga.
Ernecl je omenil evropski denar, a je ob tem potreben tudi lastni delež, ki ga mora zagotoviti občina. Priznal je tudi, da ni jasnega odgovora, kako dolg zmanjšati.
Koren kakšne rešitve ni dala na mizo, je pa poudarila, da ne namerava ukinjati kakovostnih projektov po meri prebivalcev in gospodarstva. Tudi Koren vsaj delno rešitev vidi v državnem in evropskem denarju, a se mora mesto kljub dolgu razvijati naprej.
Rešitev v evropskih sredstvih vidi tudi Vodopivec, pri čemer je trenutne oblasti okaral, da od ogromnega dolga niso imeli koristi vsi. Na drugi strani Matvoz meni, da so trenutne oblasti investirale dobro in da je za njimi velik investicijski cikel, finančno breme pa se bo v prihodnosti razdelilo »drugače.« Matvoz ne vidi potrebe po kakšnih rezih.
Frangež? Evropski viri, a so za to nujni dobro pripravljeni projekti. Prepričan je, da bo nuja po vlaganjih ostala, prav tako ocenjuje, da zadolževanje za investicije, ki bodo vračale denar v prihodnosti, ni problematično. »Ni težava visok dolg, če smo se zadolžili za prave stvari. Bojim pa se, da je ogromno preteklega dolga nastalo za napačne stvari.«
Jurišič je poudaril, da so v Stranki mladih - Zeleni Evrope proti zadolževanju, še posebej tistemu, ki ne prinaša dodane vrednosti. Opozoril je, da je struktura dolga bolj pomembna od dolga samega. "Če bi se Maribor zadolžil za energetsko sanacijo javnih objektov in bi se ta dolg odplačeval sam s prihrankom energije, je ta dolg smiseln," je poudaril.
Zgoznik iz Resnice je opozoril na korupcijo, rešitev pa vidi v ustanovitvi skupine, ki bi črpala državni in evropski denar, medtem ko bi Gajser »iracionalno« ukinil, tisto, kar bo šlo naprej, pa naredil »racionalno,« da bo prinašalo dobiček.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
