Milan Glavonjić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za večer, poln radosti in smeha do solz, so v nekdanji podružnični šoli v Mozlju že drugič letos poskrbeli neutrudni veseljaki, mnogi trdijo celo najžlahtnejši v Beli krajini, člani dramske skupine Kulturno-turističnega in športnega društva Stari trg ob Kolpi, ki že več kot dve desetletji navdušujejo občinstvo s humornimi skeči in gledališkimi predstavami. Njihov recept je preprost: domače zgodbe, poljansko narečje in veliko smeha.

Delujejo že od leta 2001. V tem času so odigrali ogromno skečev in postavili na oder šest gledaliških predstav. Med njimi posebej izstopa komedija Mama je umrla dvakrat, ki so jo igrali že 22-krat. Na repertoarju so imeli tudi predstave Partnerska poroka, Gospa poslančeva, Štajerc v Ljubljani, Štirje letni časi in druge.

Iz domačega okolja

Večino skečev je napisala Bernarda Frankovič, ki navdih zanje najde v vsakdanjem življenju ljudi iz Poljanske doline. »Naše zgodbe izhajajo iz domačega okolja, življenja kmečkih ljudi. Ne tako pogosto kot nekoč na njivah in pri vodnjakih, a vendarle jih še vedno srečujemo na cesti, v trgovini, avtobusu, pri maši. Igramo v narečju, zato smo ljudem še bližje. Če česa ne razumejo iz besed, hitro ugotovijo po situaciji,« se nasmehne Bernarda.

Zakaj ravno humor? »Kaj je lepšega, kot da ljudi spraviš v dobro voljo? Veselje potrebujemo vsi. Danes je dovolj skrbi in težav, zato je smeh še toliko dragocenejši. Saj pravijo: smeh je pol zdravja. Po naših nastopih slišimo, da je smeh pravzaprav celotno zdravje,« je dodala Mira Madronič, lanska ambasadorka vseživljenjskega učenja.

V njeni biografiji je zapisano, da je tudi podjetnica, trgovska poslovodkinja, poštarica, gasilka, kulturna delavka in prostovoljka. Ni pa izrecno navedeno, da sta vedrina in razigranost del njene karizme in njena »osebna izkaznica«.

Milan Glavonjić

Radi improvizirajo

Podobno je tudi pri drugih članih zasedbe, ki je stopila na mozeljski oder. Čeprav imajo zgodbo začrtano, jo prilagodijo odzivom občinstva. »Velikokrat improviziramo. Če veš, kam komična točka pelje, lahko marsikaj dodaš. Včasih je malo daljša, včasih krajša, vendar jo vedno pripeljemo od začetka do konca,« doda Bernarda.

Pri skečih imajo nekateri liki že skoraj kultni status. Minca in Olga sta skoraj obvezni, pogosto se pojavi tudi Joža. Občinstvo jih že dobro pozna in komaj čaka, da stopita Minca in Olga v pisarno uradnice Jože, ki jima »rihta« osebne dokumente.

A se pogosto zatakne pri »trajni«. Ena razume, da ji bodo zamenjali osebno izkaznico za trajno, druga pa besedo »trajna« razume povsem drugače. In že steče skozi vrata do prvega frizerja, kjer si uredi izrazito trajno pričesko, primerno za fotografiranje.

Marca celo abonma

Poleg Mire in Bernarde so del zasedbe za skeče še Dario Sarić, Stanka Planinc, Marija Kobe, Lidija Šterk in še nekaj občasnih sodelavcev, medtem ko je zasedba, ki uprizarja gledališke igre, še enkrat večja. »Ne le ta skeč, tudi drugi so, če se malce pošalim, nekoliko obnoreli ljudi, ki nas kar kličejo in kličejo. Marca smo imeli denimo celo abonma, predstave ob koncu tedna in sredi tedna, in to ne le po Beli krajini,« Mira pokaže na koledar.

Posebno mesto v skupini ima Dario Sarić, ki je edini moški v igralski zasedbi skečev. »Ženske prevladujejo, jaz sem tukaj v manjšini,« se pošali. Prav pomanjkanje moških igralcev je eden največjih izzivov skupine. Upajo, da jim bo do jeseni uspelo najti še nekaj moških vlog za predstavo Čaj za dve po besedilu Toneta Partljiča, če pa bodo »zapečkarji« ostali doma, jo bodo pač prilagodili številu igralcev.

Dramska skupina je le ena izmed dejavnosti društva. Delujejo še folklorna skupina za odrasle in otroke, fotografski krožek, skupina za ročna dela in številni drugi programi. Društvo organizira tudi pohode po Čredniški pešpoti, sodeluje pri čezmejnih projektih in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine Poljanske doline.