Antibiotiki: manj znani učinki, ki jih je dobro poznati
Čeprav so nepogrešljivi pri zdravljenju bakterijskih okužb, lahko antibiotiki vplivajo tudi na koristne bakterije v našem črevesju. Kako in zakaj?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Antibiotiki veljajo za eno najpomembnejših odkritij sodobne medicine, saj omogočajo učinkovito zdravljenje številnih bakterijskih okužb, ki so bile nekoč lahko tudi življenjsko ogrožajoče. A čeprav se z njimi večina med nami sreča že v otroštvu, marsikdo ne ve, da njihovo delovanje ni nujno omejeno zgolj na bakterije, ki so povzročile bolezen.
Med zdravljenjem namreč lahko antibiotiki vplivajo tudi na mikroorganizme, ki povsem naravno naseljujejo naše telo in sodelujejo pri številnih pomembnih procesih. Še posebej občutljivo je denimo črevesje, kjer živi izjemno raznolika skupnost bakterij in drugih mikroorganizmov, ki ima pomembno vlogo pri zdravju naše prebave.
Antibiotiki ne razlikujejo vedno med koristnimi in škodljivimi bakterijami
Za začetek je pomembno vedeti, da antibiotiki delujejo na različne načine. Nekateri poškodujejo bakterijsko celično steno, medtem ko drugi zavirajo nastajanje beljakovin ali motijo druge procese, ki jih bakterije potrebujejo za rast in razmnoževanje. Njihovo delovanje je usmerjeno proti določenim skupinam bakterij, vendar pri tem ne prizadenejo nujno samo povzročiteljev okužbe.
Med antibiotičnim zdravljenjem se lahko spremeni ravnovesje črevesnih bakterij, zato številni posežejo tudi po prehranskih dopolnilih z mlečnokislinskimi bakterijami.
Zlasti antibiotiki s širokim spektrom delovanja lahko vplivajo tudi na bakterije, ki so običajen del naše črevesne mikrobiote. Gre za zapleten ekosistem mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji določenih sestavin hrane, nastajanju pomembnih presnovkov, vzdrževanju črevesne pregrade in normalnem delovanju imunskega sistema.
Med antibiotičnim zdravljenjem se lahko številčnost nekaterih bakterijskih skupin zmanjša, spremeni se njihova raznolikost, posledično pa tudi procesi, pri katerih sodelujejo. Pri večini ljudi se mikrobiota po končanem zdravljenju postopoma obnavlja, vendar okrevanje ni pri vseh enako hitro, saj je odvisno od vrste antibiotika, trajanja zdravljenja in številnih individualnih dejavnikov. Določene spremembe lahko vztrajajo tudi več mesecev.
Zakaj se med jemanjem antibiotikov lahko pojavi driska?
Eden pogostejših neželenih učinkov jemanja antibiotikov so prebavne težave, predvsem mehkejše blato ali driska, ki se lahko pojavita med samim zdravljenjem ali celo kasneje.
Črevesna mikrobiota namreč ne sodeluje le pri prebavi, temveč pomaga tudi vzdrževati okolje, ki omejuje razraščanje nekaterih potencialno škodljivih mikroorganizmov. Ko antibiotiki spremenijo njeno sestavo in delovanje, lahko to vpliva na presnovo snovi v črevesju in ravnovesje tekočin, posledično pa tudi na odvajanje.
V kolikor pa se med zdravljenjem ali po njem pojavi izrazita oziroma vztrajna driska, zlasti če jo spremljajo vročina, hude bolečine ali kri v blatu, je seveda potreben posvet z zdravnikom. Predpisanega antibiotičnega zdravljenja pa zaradi prebavnih težav ne smemo samovoljno prekiniti.
Mlečnokislinske bakterije pod drobnogledom
Raziskovanje črevesne mikrobiote je spodbudilo tudi zanimanje za mlečnokislinske bakterije. Znanstveniki preučujejo njihove značilnosti in razlike med posameznimi sevi. Te razlike so pomembne: ugotovitev o enem sevu namreč ni mogoče samodejno prenesti na druge ali na vse pripravke, ki jih vsebujejo.
Mlečnokislinske bakterije so sicer skupina mikroorganizmov, za katere je značilno, da pri presnovi sladkorjev proizvajajo mlečno kislino. Nekatere so naravno prisotne v človeški mikrobioti, najdemo pa jih tudi v določenih fermentiranih živilih, kot so denimo jogurt, kefir in kislo zelje. Na voljo so tudi v obliki prehranskih dopolnil, ki vsebujejo različne bakterijske seve in njihove kombinacije.
Sedem sevov mlečnokislinskih bakterij za različne potrebe
Med prehranskimi dopolnili z mlečnokislinskimi bakterijami je tudi Lacto Seven, linija priznanega finskega farmacevtskega podjetja Vitabalans, ki ponuja različne izdelke za odrasle in otroke. Njihova skupna značilnost je kombinacija sedmih sevov mlečnokislinskih bakterij, posamezne različice pa se razlikujejo po količini bakterij, dodatnih sestavinah in obliki, zato lahko vsakdo izbere izdelek glede na svoje potrebe in želje.
Linija med drugim vključuje Lacto Seven Original z dodatkom inulina in vitamina D3, Lacto Seven Chew v obliki žvečljivih tablet, Lacto Seven Trio 3IN1 z vitaminom C in cinkom ter Lacto Seven Kids, ki je prilagojen otrokom. Vredno pa je seveda omeniti tudi Lacto Seven Strong, ki vsebuje večjo količino mlečnokislinskih bakterij in je ena od možnosti za dopolnjevanje prehrane tudi v obdobju, ko je potreben vnos večje količine mlečnokislinskih bakterij.
Antibiotike uporabljajmo odgovorno
Čeprav torej lahko antibiotiki vplivajo tudi na črevesno mikrobioto, ostajajo seveda nepogrešljivi pri zdravljenju številnih bakterijskih okužb. Zato se jim zaradi prebavnih težav nikakor ne smemo izogibati, kadar jih zdravnik predpiše, pomembno pa je, da jih jemljemo natančno po njegovih navodilih.
Ob tem pa ne pozabimo, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, zato nam denimo pri prehladu ali gripi ne bodo pomagali. Njihova nepotrebna ali nepravilna uporaba lahko prispeva celo k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar predstavlja vse večji izziv za sodobno medicino. Prav zato je pomembno, da z antibiotiki ravnamo odgovorno, med zdravljenjem pa ne pozabimo niti na zdravje svoje prebave in naše dobro počutje.
***Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog. Priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti. Shranjujte nedosegljivo otrokom.
Vsebino omogoča Vitabalans d.o.o.
