FB KK Metliška črnina

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec avgusta odprlo nov javni poziv za oddajo pripomb na predlog standardne spremembe specifikacije za zaščiteno metliško črnino in belokranjca, ki ga je vložil Konzorcij vin metliška črnina in belokranjec. Javna obravnava traja do konca septembra, dogajanje pa na prvi pogled odpira precej vprašanj.

Nov postopek je namreč postal potreben le dobre štiri mesece po tem, ko je kmetijsko ministrstvo konec marca letos že potrdilo prejšnjo spremembo specifikacij za ti belokranjski vini s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Kot razkrivajo ozadje zgodbe in pojasnila direktorice Kmetijske zadruge Metlika Tatjane Malešič, gre za preplet dolgotrajnih birokratskih nedoslednosti, prihajajoče nove zakonodaje ter nujnih tehnoloških in podnebnih prilagoditev na terenu.

Ujetniki birokracije

Srčika zapleta izvira iz let 2021 in 2022, ko je ministrstvo prenovilo specifikacije za slovenska zaščitena vina in sprejelo nove nacionalne pravilnike. Spremembe so bile nujne, saj je bilo zaradi vplivov podnebnih sprememb in sodobnejših enoloških pristopov vino po starih pravilih izjemno težko pridelovati.

Toda pri tem je nastala resna pravna luknja. Po evropski zakonodaji bi moralo ministrstvo postopek voditi na pobudo skupine proizvajalcev in potrjene spremembe v treh mesecih notificirati Evropski komisiji za vpis v vseevropski register eAmbrosia. Država tega ni storila, posledično pa je nastal dvojen pravni režim: v Sloveniji so veljali novi pravilniki, v Bruslju in za izvoz na tuje trge pa so uradno obveljale stare specifikacije iz let 2006 in 2009. Vinarji so v dobri veri vino pridelovali po novih nacionalnih pravilnikih.

Ko se je sistemska napaka razkrila, je ministrstvo pridelovalce pozvalo, naj sami sprožijo nove postopke standardnih sprememb, s katerimi se pravni položaj vin sanira in uskladi z Evropsko komisijo. Ker nov predlog Zakona o vinu predvideva razveljavitev starih pravilnikov, bi belokranjskim vinarjem brez tega postopka po prehodnem obdobju grozila celo vrnitev na zastarele pogoje izpred dveh desetletij.

Prva marčevska sprememba specifikacije je tako najprej formalno odpravila opisani birokratski zaplet, takoj za tem pa je konzorcij izkoristil priložnost, da specifikacijo še vsebinsko nadgradi.

M. G.

Nadgradnja strokovnih podlag in odprava nepotrebnih ovir

Da drugi predlog ni bil vložen zato, ker bi bil prvi neuspešen, poudarja tudi Ivanka Badovinac, svetovalka za vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Kot pojasnjuje, gre za neposredno nadaljevanje in dopolnitev marčevske spremembe, saj je dodatna strokovna obravnava pokazala, da je mogoče nekatera pravila še bolj prilagoditi dejanskim naravnim, tehnološkim in pridelovalnim razmeram v Beli krajini.

Poudarja, da ne gre za zniževanje kakovostnih meril ali prilagajanje pravil v korist posameznega vinarja, temveč za oblikovanje bolj življenjskih in dolgoročno vzdržnih razmer za celotno panogo. Z odpravo zahtev, ki so se v praksi izkazale kot nepotrebna administrativna ali finančna ovira, se pridelovalcem omogoča lažje delo, pri čemer sta kakovost in prepoznavnost obeh zaščitenih vin v celoti ohranjeni.

Ključne vsebinske razbremenitve za pridelovalce

Če je bil prvi marčevski korak predvsem pravne narave, pa najnovejši predlog prinaša konkretne vsebinske in finančne razbremenitve za pridelovalce metliške črnine in belokranjca.

Med najpomembnejšimi novostmi je odprava dosedanje obveze glede ugotavljanja minimalne sladkorne stopnje grozdja ob trgatvi po posameznih sortah. Do zdaj je moral meritve na terenu opravljati pooblaščeni ocenjevalec, kar je ob pomanjkanju kadra povzročalo zastoje pri trgatvi in pridelovalcem prinašalo visoke administrativne stroške, ne da bi to ključno vplivalo na končno kakovost vina.

Pomembna sprememba je tudi prilagoditev dovoljenih hektarskih donosov, saj so se prejšnje omejitve pod 11.000 kilogrami na hektar v praksi izkazale za prenizke. Zaradi izboljšanih tehnik obdelave in podnebnih sprememb se je pridelek ob nespremenjeni kakovosti grozdja namreč povečal. Nova specifikacija zato določa splošno mejo povprečnega hektarskega donosa pri 11.000 kilogramih za vse sorte skupaj, obenem pa dopušča variabilnost pri izjemno ugodnih letinah, ko lahko pridelek to mejo preseže za do 20 odstotkov, vendar največ v dveh letnikih znotraj petletnega obdobja.

Poleg tega se iz specifikacij umika zahteva po minimalnem številu trsov na hektar. Raznolik belokranjski relief otežuje enotno določanje gostote zasaditve, kakovost grozdja pa se še naprej zanesljivo zagotavlja posredno s predpisanimi kemijskimi parametri in strogo organoleptično oceno končnega vina. Pri belokranjcu se vinarjem daje tudi več enološke svobode, saj se črtata obvezna uporaba selekcioniranih vinskih kvasovk in togo predpisana temperatura fermentacije, ki jo je bilo v praksi izjemno težko nadzorovati in dokazovati.

Pogled naprej

S predlaganimi spremembami želijo vinarji, združeni v konzorcij, zaščititi tradicionalni porekli in hkrati belokranjskemu vinogradništvu omogočiti pogoje za ekonomsko vzdržno pridelavo. Po zaključku javnega poziva ob koncu septembra in dokončni potrditvi na kmetijskem ministrstvu bo sledila še formalna notifikacija v Bruselj. S tem bosta metliška črnina in belokranjec naposled dobila sodobno, stabilno in evropsko usklajeno pravno podlago.