Zgodovinsko: Prvi rektor ustoličen, univerza v Novem mestu začenja pot
S sinočnjo inavguracijo prvega rektorja Univerze v Novem mestu in današnjim prvim študijskim dnem je začela delovati četrta slovenska javna univerza.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Novo mesto je tako tudi dejansko postalo univerzitetno mesto. Ustoličenje prvega rektorja univerze je nedvomno zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v za Novo mesto simbolno izjemno pomembni stavbi, prenovljenem in le dan pred tem uradno odprtem Narodnem domu, prvem narodnem domu na Slovenskem.
»Čast in predvsem odgovornost, ki mi je pripadla z vlogo rektorja, prevzemam z največjo hvaležnostjo in se ob tem zahvaljujem za izraženo zaupanje,« je v uvodu v svoj govor ob inavguraciji povedal prvi rektor Univerze v Novem mestu prof. dr. Matej Makarovič, v svojem govoru pa izrazil hvaležnost vsem tistim, ki so omogočili združitev celotne visokošolske in javno znanstveno-raziskovalne sfere jugovzhodne Slovenije pod eno samo streho, pod streho četrte slovenske javne univerze.
V svoji zahvali je posebej izpostavil dosedanjega vršilca dolžnosti rektorja prof. dr. Janeza Povha, župana mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija in nekdanjega ter sedanjega resornega ministra, ki sta vsak v okviru svojega mandata in presojnosti pomagala, da javna univerza danes obstaja in ima nujne materialne pogoje za delovanje, gospodarstvu, ki je prav tako podprlo nastanek univerze pa obljubil, da lahko računate na univerzo kot partnerja in vir odličnih diplomantov.
»Potrudili se bomo, da vas ne razočaramo,« je dejal prvi rektor ter se zahvalil tudi nekdanjim ustanoviteljem zasebnih visokošolskih zavodov, ki so s prenosom ustanoviteljstva na državo omogočili njihovo preoblikovanje v članice javne univerze.
V svojem govoru je opozoril tudi na pomen povezovanja slovenskih visokošolskih ustanov: »Slovenija je vsekakor dovolj velika za štiri javne univerze, ampak hkrati vendar ne tako majhna, da ne bi vseh nas silila v medsebojno sodelovanje in partnersko reševanje izzivov, ki večinoma zadevajo nas vse. Dejstvo, da smo se pod eno streho povezali visokošolski zavodi različnih virov, je bilo v začetku izziv, v nadaljevanju pa bo predvsem vrednost.«
»Naš dosedanji razvoj je že v letih pred združitvijo zaznamovala zelo hitra rast števila študentov v regiji, kar tudi nujno vpliva na potrebe regijskega gospodarstva. Ta rast se bo nadaljevala, a s pomembnimi dodatnimi poudarki. Več bo rednih študentov, tako da bo študij v regiji postal dostopnejši, s čimer bomo prispevali k enakim možnostim in vključenosti za vse.
Več bo mednarodnih študentov, ne le iz naše neposredne soseščine, jugovzhodne Evrope, na katero direktno mejimo, ampak tudi izven evropskega prostora. Več bo tudi visoko motiviranih študentov, kajti količina mora prerasti v kakovost. Ti študenti bodo študirali v še boljših pogojih, saj bomo bistveno pozornost namenili razvoju pedagoških pristopov, oprtih na sodobne tehnologije in na odlično tehnološko infrastrukturo.
In več bo tudi fleksibilnosti s takojšnjim odzivanjem na potrebe gospodarstva, javnega in nevladnega sektorja, predvsem s krepitvijo naše ponudbe na področju mikrokazil,« je med drugim v svojem prvem govoru v vlogi rektorja Univerze v Novem mestu poudaril Matej Makarovič.
Iskreno veselje in zadovoljstvo je ob začetku delovanja Univerze v Novem mestu izrazil tudi minister za izobraževanje, znanost in mladino Novomeščan dr. Borut Rončević, sicer tudi redni profesor sociologije na novomeški Fakulteti za informacijske študije, ki je bil kot direktor novomeškega javnega zavoda Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto pred poldrugim desetletjem tudi pomemben del takrat sicer še neuspešnih prizadevanj za ustanovitev javne univerze v Novem mestu.
»Moja akademska in raziskovalna pot je bila in tudi v prihodnosti bo ostala povezana s tem prostorom. Zato zelo dobro vem, koliko dela, vztrajnosti in predvsem koliko ljudi je za tem našim podjetjem. In zato je zame toliko bolj pomembno, da lahko danes izrečemo: Novo mesto ima javno univerzo.
Pot do tega trenutka ni bila kratka. Zdaj se mora vse, kar je bilo zgrajeno kot institucionalni okvir, dokazati predvsem skozi vsebino, skozi kakovost študija, raziskovalne dosežke, znanje diplomantov in pa skozi vpliv na okolje.
Pri tem ima univerza v bistvu dobre temelje, ker ni nastala iz nič, ima akademske zbore in ima več kot 2000 študentov. To število, verjamem, bo naraščalo,« je med drugim povedal in dodal, da univerz ne ustanavljamo zaradi institucij samih: »Ustanavljamo jih zaradi študentov, raziskovalcev, gospodarstva in družbe, ki brez znanja, znanosti in kritične misli ne more živeti in se ne more razvijati.«
Z inavguracijo prvega rektorja Univerze v Novem mestu pa se je končalo poslanstvo dosedanjega vršilca dolžnosti rektorja Janeza Povha, ki je ob tej priložnosti izpostavil ključne mejnike na poti do ustanovitve javne univerze - od sestanka skupine novomeških intelektualcev sredi 90. let pri županu, ustanovitev Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, neuspešnega poskusa ustanovitve leta 2014, ko zanjo ni bilo zadostne podpore tako v lokalni kot državni politiki do preloma, ki se je zgodil z dogovorom vseh osmih novomeških visokošolskih zavodov, da se skupaj zavzamejo za ustanovitev javne univerze, kar je ob hkratni podpori politike pripeljalo do sklepa o ustanovitvi, ki je bil v državnem zboru februarja letos. sprejet brez glasu proti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
