ELES

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Upravitelji prenosnega električnega omrežja denimo z brezpilotnimi zrakoplovi pregledujejo daljnovode, spremljajo rast okoliške vegetacije in pridobivajo podatke za načrtovanje vzdrževalnih del. V družbi ELES se je od nakupa prvih štirih letalnikov leta 2020 njihova uporaba hitro razširila, lani pa je družba ustanovila posebno službo za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Razvoj novih tehnologij namreč obeta še večjo avtomatizacijo pregledov in predvsem varnejše delo vzdrževalcev.

»Sprva smo leta 2020 kupili štiri drone, ker se nam je zdelo koristno, da bi lahko nekatere stvari na daljnovodih pobliže pogledali iz zraka,« je povedal vodja službe za upravljanje brezpilotnih letalnikov Aleš Zupančič. Pri uvajanju so ugotovili, da njihova uporaba zahteva tudi upoštevanje številnih zakonskih zahtev in omejitev. Zato so najprej poskrbeli za usposabljanje pilotov in registracijo družbe ELES kot operatorja, nato pa vzpostavili postopke za zakonito in pravilno uporabo letalnikov.

Že prvi pregledi daljnovodov z letalniki so hitro pokazali prednosti nove tehnologije. Za podrobnejši pregled ni bilo treba izklapljati vodov, vzdrževalcem pa se ni bilo več treba vzpenjati na višino in se izpostavljati nevarnostim. Letalniki so omogočili pridobivanje podrobnih fotografij posameznih delov daljnovodov, tudi sredi razpetin med stebri, ki so jih prej lahko opazovali le z daljnogledom.

Posnetki med drugim omogočajo natančno določitev višine, na kateri je treba odpraviti napako. Vzdrževalci lahko zato vnaprej ocenijo, kakšno opremo in dvigalo bodo potrebovali za izvedbo posega. Ker so se blagodati uporabe letalnikov naglo pokazale še na drugih področjih, so podatke začele uporabljati različne službe v družbi. 

ELES

Dvajset usposobljenih pilotov in prav toliko letalnikov

V posebni službi poleg vodje delujejo še štirje zaposleni, razporejeni po različnih regijah oziroma centrih za infrastrukturo prenosnega omrežja. Njihovi glavni nalogi sta upravljanje letalnikov in zajem podatkov.

V celotni družbi ELES je skupno kar 20 usposobljenih pilotov, vseh pet pilotov omenjene službe pa ima najvišjo kategorijo certifikacije in so usposobljeni za najzahtevnejše naloge, tudi v urbanih okoljih ter v bližini letališč in heliportov, kjer so zahteve najstrožje.

Služba skrbi tudi za ustrezno usposobljenost in certificiranje vseh pilotov glede na naloge, ki jih opravljajo, za uporabo skladne in redno servisirane opreme ter za vodenje evidenc v skladu z zakonodajo.

ELES trenutno razpolaga z 20 droni različnih velikosti. Med njimi so najmanjši, namenjeni demonstracijam, in največji, opremljeni z raznovrstno opremo, ki med letom zvenijo že skoraj kot manjši helikopterji.

VegeLine za spremljanje vegetacije ob daljnovodih

Pomemben del uporabe letalnikov je spremljanje vegetacije na trasah daljnovodov. Če bi se grmičevje in drevje preveč razrasla, bi se namreč povečala nevarnost stika z vodniki, kratkega stika in posledično zasilnega izklopa daljnovoda.

Za spremljanje vegetacije ob slovenskih prenosnih daljnovodih skupne dolžine 2859 kilometrov je ELES v sodelovanju z Univerzo v Mariboru razvil aplikacijo VegeLine. Razvijati so jo začeli že pred nakupom prvih letalnikov. »Sistem temelji na posnetkih sistema LIDAR, ki smo jih sprva pridobivali s pomočjo helikopterja, kar je bilo okorno, zamudno in drago,« je pojasnil Zupančič.

LIDAR oziroma Light Detection and Ranging je tehnologija daljinskega zaznavanja, ki z laserskimi impulzi meri razdalje do objektov in na podlagi meritev ustvari zelo natančen tridimenzionalni model prostora.

Snemanje s helikopterjem ni omogočalo dovolj pogostega spremljanja celotnega omrežja, zato podatki niso bili dovolj ažurni. »Dve leti star podatek o stanju vegetacije pač ni več uporaben. Pri snemanju s helikopterjem bi vsak daljnovod prišel na vrsto le na nekaj let. Z droni pa smo letos do začetka junija že uspeli posneti celotno omrežje,« je prednosti nove tehnologije predstavil Zupančič.

ELES

Umetna inteligenca za hitrejše odkrivanje napak

Lidarski posnetki pa so le ena od možnosti uporabe letalnikov. V družbi ELES želijo v prihodnje velik del pregledovanja daljnovodov in iskanja napak prepustiti brezpilotnim letalnikom ter algoritmom.

Skupaj s partnerji v okviru evropskega projekta razvijajo algoritme in orodja umetne inteligence, ki bodo na fotografijah, posnetih z letalniki, iskali in prepoznavali napake. Sistem se bo lahko učil na obsežni skupni zbirki fotografij, kar bo izboljšalo in pospešilo proces učenja.

Načrtujejo tudi avtomatizacijo pregledovalnih letov. Razvijajo aplikacijo, ki bo na podlagi podatkov, pridobljenih s snemanjem LIDAR, samodejno izdelala načrt leta za pregled vseh ključnih delov daljnovoda.

Avtomatizirane misije bodo bistveno hitrejše od ročno vodenih, hkrati pa bodo omogočale večkratno izvedbo poletov na povsem enak način. To je pomembno tudi za strojno učenje, saj omogoča primerljivejše podatke.

Avtomatizirani poleti za večjo učinkovitost in reševanje sporov

Učinkovitost uporabe letalnikov se povečuje tudi zaradi novih dovoljenj in napredka pri avtomatizaciji. Sprva so lahko piloti leteli le znotraj lastnega vidnega polja, kar je omejevalo razdaljo, ki jo je bilo mogoče pregledati z enim poletom. »Uspelo pa nam je pridobiti operativno dovoljenje za letenje zunaj vidnega polja, kar pomeni, da lahko z enim vzletom pokrijemo bistveno večjo razdaljo,« je razkril Zupančič.

Poleti so zdaj skoraj povsem avtomatizirani. Letalnik sledi strelovodni žici daljnovoda na vnaprej določeni višini, zato pilotu pred vzletom ni več treba izdelati natančnega načrta poleta.

ELES je pridobil tudi dovoljenje za predajo upravljanja letalnika med dvema pilotoma med letom. Prvi pilot vzleti in začne snemati, drugi pa čaka na skrajni točki dometa letalnika, kjer na polovici poti prevzame upravljanje. Nato lahko nadaljuje preostanek leta, pristane, napolni baterijo in ponovno vzleti. Medtem se prvi pilot pomakne naprej po trasi daljnovoda do naslednje skrajne točke dometa. Takšen način dela dodatno pospeši snemanje. Dva pilota lahko v povprečju v enem dnevu pregledata približno 20 kilometrov daljnovoda.

Z uporabo letalnikov je ELES že pridobil obsežen arhiv posnetkov, ki omogoča primerjavo stanja na terenu skozi čas in pomaga tudi pri razreševanju morebitnih zemljiških sporov. Podatke vse pogosteje uporabljajo tudi druge službe v družbi, med drugim pri projektiranju, načrtovanju del, določanju odškodnin po posegih na zemljiščih in dokazovanju nujnosti posegov.

ELES

Kmalu avtonomni zrakoplovi na priključnih postajah

V prihodnje naj bi letalniki delovali še bolj samostojno. »Naš naslednji korak je uvedba priključnih postaj, na katerih bi imel dron svoje stalno mesto in bi se lahko avtonomno polnil, nato pa po ukazu opravljal redne misije in nam sproti pošiljal podatke,« je napovedal Zupančič.

Prvi preizkus sistema načrtujejo na eni od razdelilno-transformatorskih postaj. Letalnik bo tam opravljal varnostni nadzor stikališča, preverjal morebitne nepooblaščene dostope in spremljal varnost pri delu.

Novejši letalniki so že opremljeni s sistemom LIDAR za orientacijo v prostoru, ki omogoča zelo natančno letenje tudi v bližini opreme pod napetostjo. Ob sprožitvi alarma bi lahko dežurni tehnik letalniku naročil, naj od blizu pregleda problematični element, nato pa bi na podlagi prejetih podatkov presodil, ali je nujno takojšnje ukrepanje.

Za večjo varnost vzdrževalcev in ptic

Čeprav letalniki prinašajo številne prednosti pri pridobivanju podatkov, je njihova najpomembnejša korist večja varnost vzdrževalcev. Nevarnosti pri delu namreč ne predstavljajo le višine, temveč predvsem bližina opreme pod napetostjo. Z uporabo brezpilotnih letalnikov se potreba po takšnih posegih bistveno zmanjšuje.

ELES bo začel v kratkem – v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – na daljnovode nameščati posebne odsevne tablice, ki bodo ptice opozarjale na ovire v zraku. Tudi nameščanje teh tablic bodo izvajali z letalniki.