Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred kratkim se je z delavnice na temo poročnih aranžmajev, ki so jo v Opatiji vodili vrhunski evropski oblikovalci cvetja (Wedding masterclass), vsa navdušena vrnila dolenjska cvetličarka Karmen Turk, doma s Tolstega Vrha v šentjernejski občini.

Bila je edina Slovenka v družbi udeležencev z vsega sveta, prišli so celo s Tahitija in iz Katarja.

»To je dogodku dalo posebno težo, predvsem pa sem vesela, ker sem se učila pri dveh svetovno uspešnih mojstrih: Nizozemki Hanneke Frankema, evropski prvakinji v strokovnem cvetličarstvu, ki jo že nekaj časa občudujem, in Italijanu Vincenzu Antonucciju, enem najbolj nadarjenih evropskih oblikovalcev cvetlic in arhitektu. Moj cilj je namreč izobraževati se pri velikih mojstrih, od katerih ima vsak svojo tehniko. Od vsakega lahko veliko odneseš in upam, da bomo kmalu bolj odprti za drugačne stvari tudi v Sloveniji,« pove Karmen.

L. M.

Poročna floristka

Karmen se želi specializirati za področje porok, s šopki ter z aranžmaji in zavijanji daril. Izobražuje se prek floristične šole v Manchestru in je tik pred pridobitvijo certifikata poročna floristka.

Na delavnici v Opatiji se je izkazala z inovativnostjo in marljivostjo. Njeni poročni aranžmaji so precej drugačni od klasičnih. Ni namreč nujno, da poročni šopek drži nevesta v rokah, kot smo vajeni – lahko deluje kot nakit, npr. v obliki ogrlice.

Prav takega je Karmen tudi ustvarila – zanj je najprej pripravila ogrodje iz žic, nato pa vanj vpletala cvetje in zelenje. Drugi poročni šopek, ki ga nevesta drži v rokah, je poseben zaradi 300 perlic, ki jih je Karmen pritrdila na ogrodje in nato vse skupaj prepletla z rožami. Vse to seveda zahteva veliko časa, dela, potrpežljivosti in znanja.

Osebni arhiv

»Cilj pri izdelavi poročnega šopka je – poleg lepote in estetike – v prvi vrsti ta, da zdrži 12 ur, kar pomeni, da je treba izbrati zanj pravo cvetje. Rože je treba prej nizko spodrezati in dobro napiti z vodo, da aranžma zdrži čim dlje,« pripoveduje Karmen, ki v eni izmed ljubljanskih cvetličarn dela šele nekaj let.

Osebni arhiv

Najprej medicinska šola

Njena poklicna pot namreč ni šla tako premočrtno, kot bi si želela, čeprav je že od majhnih nog vedela, da si želi v cvetličarstvo.

»Vedno sem kaj ustvarjala in izdelovala, mami mi je kupovala razne žice, fino maso itn. Po osnovni šoli v Brusnicah sem se želela vpisati na srednjo cvetličarsko šolo v Novem mestu, a ravno tisto leto ni bilo dovolj vpisa in program so odpovedali. Tako sem na hitro izbrala srednjo medicinsko šolo, saj rada delam tudi z ljudmi, in ostalo je pri tem. Pozneje sem počela marsikaj, bila zaposlena tudi v trgovini, a nikjer se nisem našla, nikjer zame delo ni bilo dovolj kreativno.

Želja po cvetličarstvu je ostala in rastla,« pripoveduje Karmen, ki je k sreči ves čas imela pred seboj učiteljico.

Mami učiteljica

Njena mami Milena je namreč tudi cvetličarka, ne tako standardna, tudi zelo inovativna in danes obe marsikdo poprosi za poročne aranžmaje.

»Mami je bila moja največja inspiracija. Gledala sem njene kreacije, saj je marsikaj ustvarjala doma, in se učila. V svoje šopke zna vplesti vse sorte.

Ko je nekega prazničnega decembra obležala zaradi prehlada, v Novem mestu pa je imela dogovorjeno stojnico za prodajo, sem se opogumila in sama naredila prvi cvetlični aranžma. In potem so sledili še drugi, tudi za druge priložnosti, kot je npr. valentinovo.« To je bila njena pot v cvetličarstvo, ki jo izpolnjuje in osrečuje.

L. M.

Šopek ni le povezano cvetje

Karmen je hvaležna – žal že pokojnemu – cvetličarju Marjanu Planinšku, ki je v njej prepoznal talent in sposobnosti ter jo vzel v službo, v kateri uživa.

»Biti cvetličar ni poklic. Narediti šopek ne pomeni le povezati cvetje skupaj, mogoče barvno sorodno, ampak mora vsak šopek govoriti svojo zgodbo. Seveda so neka pravila glede kompozicije rož, da so smiselno umeščene v nekem razmerju, a imeti moraš tudi talent, smisel in kreativnost,« pripoveduje Karmen. 

»Pomembno je npr. vedeti, za katero priložnost stranka potrebuje neki šopek, ni pa več tako pomembno, ali gre za moškega ali žensko, in starost obdarovanca. Skušam se namreč znebiti nekih klišejev in pogosto tudi za moškega pripravim šopek v rožnati barvi ali mareličnih odtenkih.

Enako cvetje lahko uporabim za abrahamovca in neko dekle, le na drug način ga bom izdelala – pri dekletu bom npr. šopek zastavila bolj razgibano, nežno, mladostniško,« razlaga sogovornica in poudari, da je ustvarjanje z rožami, ki jih je treba spoštovati, gotovo umetnost.

Osebni arhiv

Kaj pa detajli?

Pika na i vsakega aranžmaja pa se vedno skriva v detajlih. To so lahko žice, perlice, kaka tkanina, volna, papir ali kak material, ki ga Karmen najde v naravi, npr. korenine, veje, storži, bambus.

Tudi zato s svojim kužkom rada zahaja na sprehode v gozd, vedno ima s seboj vrečko in domov nikoli ne pride praznih rok. »Opazujem naravo, drevo, korenine … Vse gledam z dušo, ne le z očmi, in vedno kaj najdem, kar lahko vpletem v aranžmaje. Pri tem mi pomaga tudi oče Tone, ki mi prinaša zelenje in je sploh moj prvi kritik šopkov.«

Cvetje v trgovinah

Karmen pove, da delo cvetličarja pri nas žal ni prav visoko cenjeno, k čemur pripomore tudi to, »da že v vsaki živilski trgovini in na pošti lahko kupimo šopek za nekaj evrov.

»A razlika je v kakovosti in dodani vrednosti, ki jo s svojo ustvarjalnostjo da cvetličar. V naši cvetličarni je npr. vrtnica dražja, saj jo dobivamo od najboljših gojiteljev vrtnic na svetu, iz Ekvadorja. Ta bo zdržala tudi tri tedne, če ji boste vsak dan zamenjali vodo in jo obrezali. Tista iz prodajalne, ki je slabše kakovosti in ji nihče ne menja vode in po več dni gnije v posodah, pa bo zdržala od enega do treh dni,« pravi naša sogovornica in doda, da zna cvetličar kupcu tudi svetovati. 

»Marsikdo npr. ne ve, da vrtnice in hortenzije potrebujejo toplo vodo, ker če njihovo leseno steblo pride v mrzlo vodo, zakrkne in voda ne pride do cveta.«

Veseli se Nizozemske

Karmen pravi, da so ji vse rože najljubše, saj vsaka prinaša svojo zgodbo. »No, če me že sprašujete po res najljubši, pa sta to ranunkola in potonika, ker sta sezonski in nista na voljo vse leto in ker sta obstojni,« pove.

Že zdaj se veseli, da maja odhaja na Nizozemsko na izobraževanje k Hanneke Frankema, saj je mojstrica cvetličnega oblikovanja in poučuje po vsem svetu. Razvila je lasten, zelo prepoznaven, edinstven in eleganten slog, ki je Karmen zelo všeč.

»Zato sem neskončno hvaležna sodelavcem v Gardenii Ljubljana in lastniku cvetličarne Juliju Brincu, ki me razumejo in podpirajo, pa seveda svoji družini, življenjskemu sopotniku Borutu ter obema sinovoma Roku in Mihi. Moj poklic je tudi moj hobi, prostega časa enostavno nimam,« še pove Karmen.