FOTO: Vuzem v Metliki - ''Ajmo, dekliči, da zaigramo kolo''
V Metliki vsako leto na velikonočni ponedeljek poteka tradicionalna prireditev Vuzem, ki sodi med najstarejše ohranjene ljudske običaje na Slovenskem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Osrednji del dogajanja je zaviranje kola, pri katerem se prepletajo ples, petje in igre, značilne za belokranjsko kulturno izročilo. Obred, ki so ga prvič opisali že konec 19. stoletja, danes izvajajo člani folklorne skupine Ivan Navratil. Posebnost je petje brez glasbene spremljave ter ples v krogu, ki ga dopolnjujejo različne tradicionalne igre.
»Dolžan sem obvestitvi javnost, da se v Metliki Veliki noči nikoli ni reklo Vuzem, kot mnogi napačno navajajo. Vedno se je reklo VZM. Zapomnite si za večne čase in, prosim, ponovite za mano. Torej VZM, brez samoglasnikov,» je množico podučil, kdo drug, kot Matjaž Rus. In dodal: zaviranje kola je prastar metliški običaj, ob katerem Metličani ob polni spomladanski luni plešejo, pojejo in se veselijo že od takrat, ko je Kolpa tekla v drugo smer.
Seveda je bila zraven tudi Metliška pihalna godba, ki letos praznuje 176 let. Tako je bilo tudi na tokratni velikonočni, s soncem obsijani velikonočni ponedeljek, ko se je na osrednjem trgu trlo duš od vsepovsod. Te so si dlani ogrele že ob prvem nastopu 33 malih folklornikov, članov otroške folklorne skupine Ivan Navratil. Za njimi so praznični dan zapolnili člani Folklorne skupine Kres iz Novega mesta, ki jih že desetletja vodi metliška rojakinja Branka Moškon.
Nadalje izvemo, da je metliško obredje, ki ga sestavljajo kolo, must, rešetca, robčeca, petelin boj in turn, verjetno najstarejši splet plesov na Slovenskem, ki je od leta 2018 uvrščen v seznam slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Obredje se začne, ko vojarinka Petra (Dokl) zavpije: »Ajmo, dekliči, da zaigramo kolo«. Prva igra je Metliško kolo, sestavljena iz štirih delov ob petju udeležencev: povabilu v kolo sledi zavijanje polža, ki se izvije v kačo, zaključek sodelujočih v divjem tempu pod mostom zadnjih dveh plesalcev.
Sledi igra Al’ je kaj trden ta vaš must. Dve nasproti stoječi parni vrsti predstavljata gospodo in tlačane. Vrsta tlačanov na koncu steče pod mostom, dvignjenih rok formirajo vrsto za igro Rešetca. To je običajna svatovska igra z odvzemanjem in dodajanjem. Zaključek je poskočen in se konča z zajetjem obiskovalcev. Le ti se morajo odkupiti.
Temu sledi fantovska igra Petelinji ali Kurji boj. Lažji fanti, tokrat so to bili »mlečnozobi petelini (otroci)» zajezdijo močnejše za vrat in se spopadajo med seboj tako dolgo, dokler ne ostane zmagovalni par.
Sledi Turn. Skupina fantov (običajno 8) v dvojnem troredu z dvema na vrhu popelje ostale sodelujoče s pevsko koračnico iz prireditvenega prostora. Sledi zaključek praznovanja, ponovitev Metliškega kola, v katerega se lahko vključijo vsi prisotni obiskovalci.
Zbrani so izvedeli tudi, da je bil leta 1952 običaj zaviranja kola prepovedan. Ponovno ga je k življenju leta 1992, ko velikonočni ponedeljek postane dela prost dan, obudila metliška folkorna skupina, in sicer na zdajšnji lokaciji, prej pa je bil na Pungartu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
