Se Evropi obeta hladnejša zima? Meteorologi česa takšnega še niso videli
Znanstveniki opozarjajo na pojav, kakršnega v začetku novembra še niso zabeležili. Če se bodo spremembe prenesle v nižje plasti ozračja, bi lahko vplivale tudi na slovensko zimo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Približno 30 kilometrov nad severnim tečajem močni vetrovi, ki običajno krožijo okoli Arktike, izgubljajo moč. Polarni vrtinec se je že močno raztegnil in začel odmikati od svojega običajnega položaja, meteorološki modeli pa nakazujejo možnost nadaljnje izrazite oslabitve.
Kot je poročal Euronews, znanstveniki spremljajo izjemno zgodnje dogajanje v stratosferi, ki bi lahko v prihodnjih tednih spremenilo ustaljene vremenske vzorce na severni polobli. Povečala bi se lahko predvsem verjetnost hladnejših obdobij v severni in srednji Evropi.
Posebnost letošnjega dogajanja je čas, v katerem se je pojav začel razvijati. Polarni vrtinec se jeseni običajno šele oblikuje, največjo moč pa doseže sredi zime. Izrazite motnje so zato značilnejše za januar in februar.
Meteorologi česa podobnega še niso zabeležili
Profesor meteorologije Andrew Charlton-Perez z britanske Univerze v Readingu je v izjavi, ki jo je univerza objavila 6. novembra, poudaril, da tako zgodnjega pojava znanstveniki še niso zaznali.
»Česa takšnega še nismo videli,« je dejal in pojasnil, da najzanesljivejše meritve segajo v leto 1979, ko so začeli uporabljati satelitska opazovanja. Nekoliko manj popolni podatki obstajajo že od štiridesetih let prejšnjega stoletja, vendar tudi v njih nenadnega stratosferskega segrevanja niso zabeležili pred samim koncem novembra.
Podobno ugotavlja francoska meteorološka služba Météo-France, ki je 2. novembra opozorila, da bi bila tako zgodnja in izrazita motnja polarnega vrtinca prva v podatkovnih rekonstrukcijah od petdesetih let prejšnjega stoletja.
Britanska meteorološka služba Met Office medtem poroča, da evropski vremenski model ECMWF napoveduje nadaljnje segrevanje stratosfere in slabljenje vetrov. Po delu modelskih izračunov bi lahko vetrovi okoli polarnega vrtinca za kratek čas celo obrnili smer, kar bi pomenilo večje nenadno stratosfersko segrevanje.
Zakaj bi lahko zaradi segrevanja nad Arktiko v Evropo prišel mraz?
Polarni vrtinec je obsežen sistem močnih vetrov, ki visoko v ozračju krožijo okoli severnega tečaja. Nastaja jeseni, ko se Arktika zaradi vse manj sončne svetlobe hitro ohlaja.
Kadar je vrtinec močan in stabilen, je kroženje zraka nad severnimi predeli praviloma bolj urejeno. Ko oslabi, se lahko premakne ali celo razdeli na več delov.
Po pojasnilih francoske meteorološke službe lahko takšne motnje oslabijo tudi močne zahodne vetrove nižje v ozračju. Posledično se lahko nad severno Evropo vzpostavijo območja visokega zračnega tlaka, ki preusmerijo običajne atlantske zračne tokove in odprejo pot hladnemu zraku iz Arktike proti jugu.
Pojav spremlja nenadno stratosfersko segrevanje, pri katerem se lahko temperatura visoko nad Arktiko v nekaj dneh zviša tudi za več deset stopinj. Čeprav se zgornji del ozračja segreje, lahko spremembe kroženja zraka pri tleh povzročijo prav nasproten učinek.
Met Office pojasnjuje, da lahko od sprememb v stratosferi do njihovega vpliva na vreme pri tleh mine od dva do šest tednov. Morebitne posledice sedanjega dogajanja bi se zato lahko pokazale predvsem v drugi polovici novembra in decembra.
Kaj bi to lahko pomenilo za Slovenijo?
Slovenija leži na območju, kjer se srečujejo vremenski vplivi Atlantika, Sredozemlja in vzhodne Evrope. Spremembe v kroženju zraka nad celino lahko zato precej vplivajo tudi na naše zimsko vreme.
Če bi oslabitev polarnega vrtinca prispevala k nastanku obsežnega območja visokega zračnega tlaka nad severno Evropo, bi se lahko proti Alpam in Balkanu začel spuščati hladnejši zrak s severa oziroma severovzhoda.
Takšna razporeditev vremenskih sistemov bi v Sloveniji lahko prinesla daljša obdobja nizkih temperatur, izrazitejšo jutranjo zmrzal in ob ustreznih padavinah tudi sneženje po nižinah.
Posebej zanimiva bi bila kombinacija hladnega zraka nad srednjo Evropo in ciklona nad Sredozemljem. Sredozemski cikloni namreč proti Sloveniji pogosto prinašajo vlažen zrak in padavine. Če bi se te pojavile ob dovolj nizkih temperaturah, bi lahko dež prešel v sneg tudi v nižje ležečih krajih.
Francoski Météo-France sicer opozarja, da bi lahko sedanja motnja v prihodnjih tednih povzročila tudi precejšnje temperaturne razlike med severnim in južnim delom Evrope. Po nekaterih scenarijih bi lahko bilo na severu hladneje od običajnega, na jugu pa topleje.
Za Slovenijo bo zato odločilno, kje se bodo oblikovala območja visokega zračnega tlaka in v katero smer bodo usmerjala hladne zračne mase.
Kaj kaže najnovejša napoved za Slovenijo?
Po najnovejših obetih Agencije RS za okolje (Arso) se Sloveniji v prihodnjem tednu najprej obeta otoplitev. Od jugozahoda bo dotekal razmeroma topel in vlažen zrak, dnevne temperature pa bodo sprva dosegale od 12 do 18 stopinj Celzija.
V drugi polovici tedna se bo vreme spremenilo. Arso predvideva, da bo v četrtek nad Sredozemljem nastal ciklon, ki bo v petek dosegel naše kraje in prinesel obilnejše padavine, predvsem na zahodu države.
Ob koncu tedna bo Slovenijo predvidoma prešla hladna fronta. Za njo bo začel dotekati hladnejši zrak, temperature v notranjosti pa se bodo občutno znižale. Jutranje vrednosti bi lahko znova padle pod ledišče, čez dan pa se ponekod ne bodo povzpele nad 10 stopinj.
Ta ohladitev je povezana s predvidenim prehodom vremenskih sistemov nad Evropo. Morebitni vplivi nenavadnega dogajanja nad Arktiko bi se lahko pokazali pozneje.
Na dogajanje bi lahko vplival tudi izjemno močan El Niño
Meteorologi pri razumevanju sedanjih sprememb spremljajo še dogajanje v Tihem oceanu, kjer se krepi izjemno močan El Niño.
Kot pojasnjuje britanski Met Office, lahko segrevanje površinskih voda v tropskem Tihem oceanu spremeni kroženje ozračja in okrepi velike atmosferske valove. Ti se lahko širijo v stratosfero ter motijo polarni vrtinec.
Charlton-Perez z Univerze v Readingu ob tem poudarja, da je za zanesljivo povezavo med letošnjim El Niñom in nenavadno zgodnjo motnjo polarnega vrtinca potrebnih še več analiz.
Dogajanje nad Arktiko zato ostaja eno pomembnejših vprašanj za meteorologe ob začetku letošnje zime. Če se bodo spremembe iz stratosfere prenesle v nižje plasti ozračja, bi lahko vplivale na razporeditev vremenskih sistemov nad Evropo in povečale možnost občutnejših zimskih ohladitev tudi v Sloveniji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
