Arhiv DL; D. S.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolenjsko in posavsko gospodarstvo ter javne ustanove se na začetku jeseni 2026 spoprijemajo z dvojno stvarnostjo. Po eni strani regionalni gospodarski stebri beležijo rast in odpirajo nova delovna mesta, po drugi strani pa se javno zdravstvo, domovi starejših in tudi podjetja spopadajo s pomanjkanjem osnovnega kadra.

Revoz z novo izmeno, Krka z nadaljnjo rastjo

V novomeškem Revozu po začetku serijske proizvodnje novih modelov beležijo izjemno povpraševanje na trgu. V podjetju, ki trenutno zaposluje 1.970 ljudi, ocenjujejo, da bodo dodatno zaposlili še več kot 300 novih sodelavcev – za neposredno delo v proizvodnji in za razvojno-inženirska mesta. Zaposlovanje poteka ob tesnem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in kadrovskimi agencijami.

· Nov model, nov zagon

Nova Dacia, nova izmena in več kot 300 novih zaposlitev v Revozu

Prav tako nadaljnjo rast zaposlenih načrtujejo v skupini Krka, ki zaposluje že več kot 13.000 sodelavcev. Iz Krkine službe za odnose z javnostmi sporočajo: »Zaposlujemo strokovnjake s področij farmacije, kemije, strojništva, elektrotehnike, informatike, ekonomije in drugih strok. Primarni vir zaposlovanja ostaja domači trg dela, ki ga zaradi pomanjkanja posameznih profilov dopolnjujemo z zaposlovanjem kadra iz tujine.«

Pomemben del kadrovske strategije je tudi sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami: od štipendiranja in praks za dijake in študente do možnosti počitniškega in študentskega dela ter drugih aktivnosti za privabljanje mladih. V Krki imajo dobre izkušnje z novomeško univerzo, izobraževanje ob delu pa v teh ustanovah nadaljuje tudi del njihovih zaposlenih.

»Mlajše generacije za delo v proizvodnji nagovarjamo na kariernih dogodkih, s predstavitvami poklicev in možnosti opravljanja praks. Sodobno farmacevtsko proizvodnjo predstavljamo kot tehnološko napredno okolje, ki ponuja stabilno zaposlitev,« poudarjajo v farmacevtskem podjetju.

V bolnišnicah in domovih pomanjkanje sester in strežnic

Povsem drugačne izzive rešujejo v javnih zavodih, kjer so delovne razmere pogosto napornejše, plače pa nesorazmerne.

V Splošni bolnišnici Novo mesto opozarjajo na akutno pomanjkanje medicinskih sester, pa tudi kuharjev, peric in strežnic. Med zdravniki specialisti najbolj primanjkuje nevrologov, specialistov ORL in urgentnih zdravnikov.

Podobno ugotavljajo v Bolnišnici Brežice, kjer pomanjkanje zdravnikov nadomeščajo s strokovnjaki iz sosednjih držav (Hrvaška, BiH, Srbija, Makedonija), medtem ko pri srednjih medicinskih sestrah uvoza tujega kadra ne izvajajo.

V Domu starejših občanov Novo mesto je pomanjkanje negovalnega kadra eden največjih vsakodnevnih zalogajev. Direktorica Mateja Jerič poudarja, da vrzeli zapolnjujejo z uvozom tuje delovne sile, pri čemer organizirajo tudi tečaje slovenščine: »Dvakrat na teden novozaposlenim iz tujine omogočimo učenje slovenskega jezika na sedežu delodajalca, ob pomoči DRPD Novo mesto in Centra biotehnike in turizma Novo mesto. Največje ovire pa so dolgotrajni administrativni postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj.«

V Domu starejših Krško stisko medtem rešujejo stabilneje, saj normativne vrzeli pri srednjih sestrah uspešno premoščajo z diplomiranimi medicinskimi sestrami, občasno pa si pomagajo s študentskim delom in upokojenimi nekdanjimi sodelavkami.

Izkušnje z lokalno univerzo so pozitivne

Svetla točka celotne regije ostaja sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. Vsa vprašana podjetja in zavodi – od Krke, Revoza, krškega Kostaka do obeh bolnišnic in DSO-jev – poudarjajo zelo dobre izkušnje z diplomanti novomeške univerze oziroma lokalnih fakultet. Delodajalci študente vključujejo s kliničnimi praksami in mentorstvi, kar diplomantom omogoča hitro vključitev v delovni proces takoj po koncu študija.