Gradimo parkirišča, ker smo obupali nad železnico?
Urejanje parkirišč za sopotništvo ob avtocestnih priključkih je dobrodošla kratkoročna rešitev, a hkrati razkriva bistveno večji problem – neučinkovit javni prevoz, zaradi katerega je osebni avtomobil za mnoge še vedno edina realna izbira.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se povprečni dolenjski ali posavski vozač proti Ljubljani zjutraj zbudi, ne pogleda skozi okno, kakšno bo vreme, ampak razmišlja, kje na poti proti prestolnici ga čaka jutranji odmerek avtocestnega zena. Tista stoječa kolona pločevine, v kateri imamo vsi čas premisliti o smislu življenja, medtem ko se premikamo s svetlobno hitrostjo treh kilometrov na uro.
Ker pa smo Dolenjci podjetni in praktični, smo izumili regijsko sopotništvo. Sistem je genialen: od štiri do pet odraslih ljudi se stlači v en avtomobil, preostali štirje avtomobili pa čez dan samevajo nekje ob avtocestnem izvozu. Na divjem, seveda. Na travnikih, postajališčih, pred trgovskimi središči in na bencinskih črpalkah.
V Mestni občini Krško so to stihijo vzeli resno. Pilotno bodo začeli urejati namenska, brezplačna parkirišča ob Drnovem in Smedniku. Tudi v Novem mestu preverjajo možnosti in se strinjajo, da je nekaj treba storiti.
Kratkoročno gledano, je ureditev namenskih parkirišč ob avtocesti nedvomno pragmatična rešitev. Voznikom takoj zniža stroške, odstrani vozila z divjih parkirišč in izboljša varnost ob avtocestnih priključkih, vendar pa gre pri parkiriščih še vedno za rešitev, ki caplja za simptomi, namesto da bi zdravila vzrok težave.
Več sto novih parkirnih mest ob avtocesti namreč pomeni tiho kapitulacijo pred dejstvom, da javni prevoz ne deluje, hkrati pa ta ista parkirišča še naprej spodbujajo kulturo uporabe osebnega avtomobila, ki nato še vedno polni že tako preobremenjen avtocestni obroč.
Z gradnjo »luksuznih« parkirišč ob avtocestnih priključkih dejansko sporočamo, da smo dvignili roke. Priznavamo, da država ni sposobna spraviti ljudi na vlake in avtobuse.
Če bi živeli v tako opevani trajnostni mobilnosti, bi naš dolgoročni odgovor tičal v tirnicah. Sodobna, dvotirna in mogoče celo elektrificirana železniška povezava, ki bi potnika iz Novega mesta ali Posavja v Ljubljano pripeljala v manj kot 45 minutah, bi pomenila tektonski premik.
Hiter in udoben vlak, na katerem lahko človek v miru spije kavo, prebere Dolenjski list ali odgovori na prve jutranje mejle, ne potrebuje avtocestnih parkirišč. Potnike namreč učinkovito in elegantno pobira že na lokalnih železniških postajah.
Takšna investicija ne bi le drastično zmanjšala števila vozil na avtocesti A2, ampak bi pomenila dejanski prehod v trajnostno mobilnost 21. stoletja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
