Komentar: Imamo jo, javno Univerzo v Novem mestu. Kaj pa zdaj?
Morali bi odpirati šampanjce. Pa jih niso. Vsaj javno pred objektivi fotoaparatov in televizijskih kamer ne.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sreda, 11. februarja 2026, je bila za Novo mesto zgodovinski dan. Približno tako zgodovinski, kot je bil 8. julij 1746. Takrat je razsvetljena cesarica Marija Terezija podpisala listino o ustanovitvi novomeške gimnazije. Prejšnjo sredo torej je Državni zbor Republike Slovenije soglasno, kar se zgodi zelo redko, izglasoval ustanovitev novomeške javne univerze, po ljubljanski, mariborski in primorski četrte javne univerze v državi.
Ideja, da bi tudi Novo mesto imelo svojo javno univerzo, ima dolgo brado. Že sredi devetdesetih let se je zanjo zavzemalo predvsem Društvo Novo mesto, ki je pregovorilo tedanjega župana Francija Koncilijo, da ni podlegel pritiskom podjetnikov in obrtnikov, ki so se »začasno« naselili v prostore nekdanjih vojaških skladišč v Drgančevju, da bi tam nastala obrtna cona, in je občina prostor ob vzhodni obvoznici rezervirala za univerzitetni kampus. Kar je bila preroška odločitev.
Leta 2006 je novomeški občinski svet ustanovil Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (URS), javni zavod, ki naj bi bil osnova za načrtovano javno univerzo v Novem mestu. Julija 2014 je bil URS ukinjen, istega leta pa je bilo ustanovljeno društvo Dolenjska akademska pobuda. V Novem mestu so drug za drugim vznikali visokošolski zavodi in tudi fakultete. Nekateri povsem zasebni, kot je bila zasebna tudi leta 2017 ustanovljena Univerza v Novem mestu, drugi zasebni le formalno, saj jih je soustanovila Mestna občina Novo mesto.
Argumentov za ustanovitev dolenjske javne univerze ni manjkalo, a so se vsem izraženim dolenjskim željam, prošnjam in zahtevam v Ljubljani le nasmihali. Tudi aktualna vlada je bila sprva proti, a se je v Novem mestu toliko dogajalo, da so vladni birokrati po treh desetletjih končno le morali prisluhniti tečnim Novomeščanom in uvideli, da so stvari zrele za začetek postopkov za ustanovitev četrte javne univerze v državi.
Zdaj jo imamo. Uradno. Kaj pa zdaj?
Če smo ozkogledi, se lahko veselimo, da bodo naši otroci zdaj lahko študirali bližje domu, da jim ne bo treba v Ljubljani ali Mariboru plačevati oderuških najemnin za študentsko posteljo. To ni in ne more biti smisel nove univerze. Novo mesto lahko s svojo univerzo ponudi in mora ponuditi več.
Nova univerza je priložnost, ki je ne smemo kar tako izpustiti iz rok. Na univerzo ne smemo gledati kot na skupek šol, namenjenih lokalnim študentom. Cilji morajo biti ambicioznejši od tega. Nova univerza je priložnost, da se poiščejo niše, smeri študija, ki jih pri nas ni. Je priložnost, da se vprašamo, kateri so poklici prihodnosti, in temu prilagodimo nabor študijskih smeri, da ne izobražujemo za poklice, ki jih kmalu ne bo več.
Pot do uveljavitve nove univerze tudi v akademskem svetu ne bo lahka, a če se bodo tisti, ki bodo Univerzo v Novem mestu vodili, res potrudili, jim bo slej ko prej uspelo. Srečno!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
