Korak za korakom z Andrejo: Od mavzoleja do Šrajbarskega turna
Krožna pot nad Krškim ponuja veliko več kot prijeten sprehod – od gozdnih poti in razgledov do skrivnostnega mavzoleja in gradu, ki ga povezujemo tudi s Francetom Prešernom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Včasih za lepo pohodniško doživetje ne potrebujemo visokih vrhov in dolgih vzponov. Dovolj je že nekaj kilometrov, ko se umaknemo od vsakdanjega vrveža, prisluhnemo šelestenju listja in odkrijemo zgodbe, ki jih kraji skrivajo že stoletja. Prav takšno doživetje nam je ponudila krožna pohodna pot skozi Leskovec pri Krškem, po kateri smo se podali v okviru Svetovnega dneva turizma.
Med nami 23 pohodnikov in štirinožni prijatelj
Na sončno nedeljo smo se zbrali pri Zdravstvenem domu Krško, kjer sta nas pozdravili lokalna vodnica Vesna Žučko in direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško Kristina Račič Ogorevc. V skupini se nas je zbralo 23 pohodnikov, družbo pa nam je delal tudi štirinožni prijatelj.
Pot smo začeli ob glavni cesti in nadaljevali do leskovške farne cerkve Žalostne Matere Božje. V bližini stoji turistična informativna tabla z lokalnimi pešpotmi in QR-kodami, ki vabijo k nadaljnjemu raziskovanju okolice.
Med hišami smo zavili na grajsko pot, ki nas je kmalu pripeljala v gozd. Tam nas je najprej pozdravil pisan čebelnjak, nato pa smo zakorakali po poti, prekriti z jesenskim listjem. Na desni je nekoč stala vojašnica, na levi se je skrival potoček Greben, za njim pa vas Loke.
Zavetje mešanega listnatega gozda, šelestenje listja in lesene klopi ob poti so nas vabili, da upočasnimo korak. Na manjši jasi s klopmi smo izvedeli, da Osnovna šola Leskovec tam občasno izvaja gozdno učilnico. Po poti skozi območje Vejer smo se nato znova podali med drevesa in nadaljevali proti eni najzanimivejših točk pohoda.
Mavzolej, ki nas je popeljal v preteklost
Na griču nad gradom, približno 260 metrov nad morjem, stoji mavzolej Anastazija Grüna. Ob njem se nam je odprl čudovit razgled na Krško polje, Savo in Libno.
Že zunanjost mavzoleja me je pritegnila, še bolj pa me je navdušila njegova notranjost. Vstopili smo v okrogel grobni prostor, kjer so kamniti in marmornati elementi, nagrobne plošče, spominski napis ter bogato okrašena štukatura.
Posebno pozornost pritegne kovinsko-mrežast izrez na tleh, skozi katerega se v temi le stežka vidi v grobnico. Prostor se na vrhu zaključuje s stekleno kupolo, skozi katero v notranjost prodirajo dnevni žarki. Prehod iz teme v svetlobo deluje simbolno in človeka kar povabi k razmisleku.
Želeli smo pokukati tudi v grobnico, vendar se ključ na vratih nikakor ni hotel obrniti. Kot da bi nam preteklost sama namignila, naj spoštujemo njen mir in tišino.
Ogled me je globoko navdušil. Mavzolej je eden tistih manj znanih kotičkov, ki te presenetijo prav zato, ker jih morda ne pričakuješ. Vsekakor ga priporočam vsem, ki radi odkrivajo kulturno dediščino domačega okolja. Za ogled in dodatne informacije se je mogoče dogovoriti s Centrom za podjetništvo in turizem Krško.
Prešeren in grof na Šrajbarskem turnu
Od mavzoleja smo se spustili proti gradu Leskovec, znanemu tudi kot Šrajbarski turn. Čeprav grad ni odprt za oglede, njegova preteklost ponuja veliko zanimivih zgodb.
V 19. stoletju sta bila v njem sedeža sodne in upravne oblasti mesta Krško. Ljudje so zato na grad hodili »k pisarjem« oziroma »šrajbarjem«, od koder naj bi izviralo njegovo ime.
Vodnica nam je povedala tudi zgodbo, povezano s Francetom Prešernom, ki naj bi na gradu preživel precej časa in se spoprijateljil z grofom Auerspergom. Ob nekem pogovoru naj bi Prešeren grofu dejal, kakšno srečo ima, ker je tako bogat. Grof pa mu je odgovoril, da je še bogatejši Prešeren, saj zna pisati tako lepe pesmi.
Takšne pripovedi naredijo obisk krajev še zanimivejši. Stavbe niso več le stare stene, ampak postanejo prizorišča zgodb o ljudeh, njihovih odnosih in času, v katerem so živeli.
Med grajskim parkom in nekdanjim sadovnjakom
V nadaljevanju smo se sprehodili skozi grajski park, med gabri, nasproti katerega leži Krška klet. Pot nas je vodila ob grajskem posestvu in nato ob robu gozda v ogrado.
Počasi smo se spuščali skozi nekdanji sadovnjak, v katerem so nekoč rasle jablane, hruške in breskve. Del nasada je še danes obdelan. Med hojo nas je spremljal lep razgled na Krško-brežiško polje.
Ko smo za seboj zaprli vrata ograde, smo se vrnili na grajsko ulico in nadaljevali do župnijske cerkve. Tam nas je čakalo še prijetno presenečenje: Center za podjetništvo in turizem Krško nas je povabil v gostilno Nektar, tik ob cerkvi.
Ob klepetu, smehu in dobri volji smo počasi sklenili naše pohodniško druženje. Do parkirišča pri zdravstvenem domu nas je ločil le še kratek sprehod.
Pet kilometrov, polnih doživetij
Krožna pot skozi Leskovec je dolga približno pet kilometrov, vendar ponuja presenetljivo veliko. Na njej se prepletajo gozdni mir, lepi razgledi, kulturna dediščina in zgodbe, zaradi katerih na znane kraje pogledamo drugače.
Praktične informacije
-
Dolžina: približno 5 kilometrov
-
Čas hoje: približno ena ura; z ogledi in postanki slabi dve uri
-
Višinska razlika: približno 100 metrov
-
Zahtevnost: lahka pot, primerna tudi za mlajše otroke
-
Označenost: pot ni označena, je pa lepo uhojena in ji je razmeroma lahko slediti
Če vas pot zanese v Leskovec, si vzemite čas za raziskovanje. Morda boste tudi sami ugotovili, da se za na videz običajnimi gozdnimi potmi in starimi stavbami skrivajo zgodbe, ki jih je vredno spoznati.
Za zanimiva doživetja namreč ni vedno treba daleč. Včasih zadostuje že to, da se odpravimo na pot, upočasnimo korak in pogledamo nekoliko drugače.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.