Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

O avtorici

Andreja Bakšič Grozdina ima rada naravo in gibanje, predvsem hojo, ki je skozi leta postala pomemben del njenega življenja. S pohodništvom se je srečala že v otroštvu, pozneje pa je s planinskim društvom, družino in sorodniki začela odkrivati slovenske gore. V zadnjih letih je hoja zanjo postala še veliko več kot rekreacija – je način, kako se umiri, odmakne od vsakdana, razmisli in napolni z novo energijo.

Posebno mesto v njenem pohodniškem svetu ima od leta 2018 Jakobova pot oziroma Camino. Prehodila je Jakobovo pot po Sloveniji, več poti po Hrvaški ter portugalsko in znamenito Francosko pot v Španiji. A njeno raziskovanje se s tem še zdaleč ni končalo.

Osebni arhiv

Zdaj bo svoje korake, doživetja in izkušnje delila tudi z nami.

V novi rubriki Korak za korakom z Andrejo bomo tako skupaj odkrivali pohodne poti – od manj znanih kotičkov domačega okolja do bolj oddaljenih krajev. Andreja bo opisala pot, razglede, zanimive kraje, ljudi in postanke, dodala pa tudi praktične informacije, ki bodo koristile vsem, ki bi se na pot želeli podati sami.

Predvsem pa bo pripovedovala o tem, kar se na zemljevidu pogosto ne vidi.

O občutku, ko stopiš iz gozda in se pred tabo odpre razgled. O tišini med koraki. O utrujenosti, ki je prijetna. O naključnih srečanjih. In o tistem posebnem občutku, ko ugotoviš, da se med hojo po poti pravzaprav približuješ tudi samemu sebi.

Prvi koraki nas vodijo iz Podbočja na Planino nad Podbočjem.

Osebni arhiv

Iz Podbočja na Planino: pot med gozdovi, pašniki in razgledi

Krkina pohodna pot ponuja prijetno hojo, veliko narave in čudovite razglede – posebna nagrada pa čaka pri mogočnem hrastu na vrhu Planine.

Kraji na obrobju Gorjancev so poznani predvsem po čudovitem vinorodnem okolišu in dolenjskem posebnežu, cvičku. Tokrat me je pot popeljala nekoliko višje, iz Podbočja na Planino nad Podbočjem.

A. B. G.

Izbrala sem Krkino pohodno pot, ki je zelo lepo markirana. Začetek poti je na trgu pred cerkvijo sv. Križa v Podbočju, kjer je tudi primeren prostor za parkiranje.

Iz trga sem nadaljevala skozi vas po cesti. Po približno enem kilometru sem zavila levo na prijetno gozdno pot, na kar opozarja tudi smerokaz. Kmalu se je odprl lep pogled proti Pristavi in Dobravi. Reka Krka se med visokimi drevesi in grmovjem sicer nekoliko skriva, pogled pa sega naprej proti vinorodni gorici Gazice ter še dlje proti Krškemu gričevju in Bohorskemu pogorju.

Kmalu sem prispela v vas Šutna in na cesto, ki vodi iz Podbočja. Prečkala sem most čez potok Skradnica in takoj za njim zavila levo na gozdno pot.

Senca gozda in pogled na vinorodne griče

Gozdovi so bili v tem času odeti v zelenje, čeprav se je opazilo, da je suša pustila nekaj posledic. Kljub temu je bila hoja po gozdu izjemno osvežujoča. Senca je prijala, med korakanjem pa sem imela občutek, kako mi energija gozda polni telo in dušo.

Ko sem ponovno prišla iz gozda, se je pri zidanicah odprl pogled na vas Brezovica, v daljavi pa na Brežiško hribovje z Velikim Cirnikom v ozadju.

Ponovno sem prišla na glavno cesto, ki vodi iz smeri Šutne in Hrastka. Usmerjevalna tabla me je usmerila levo, najprej ob travniku in nato ponovno na cesto. Tu sem zavila na lepo kolovozno pot, ki je vodila skozi gozd.

A. B. G.

Hodila sem mimo pokošenih travnikov. Okoli mene so bili zelenje gozda in travnikov ter modrina neba. Navdušena nad prijetno potjo sem prikorakala v vas Brezje, pri igrišču pa zavila desno, kot je kazal smerokaz.

Ko sem prišla do roba gozda, so me s pašnika pozdravile krave. Pravzaprav sem skozi ves pohod občudovala, koliko pašnikov je tukaj še vedno namenjenih kravam in konjem.

Po nekaj razigranih korakih sem že prispela na Planino, ki leži na 679 metrih nadmorske višine.

Postanek pri Stipičevih

Nato sem se spustila do Izletniške kmetije Stipič, kjer sem si privoščila osvežitev. Na kmetiji vam postrežejo tako s pijačo kot s hrano, za slednjo pa je bolje, da jo predhodno naročite.

Družini Stipič zato vse pohvale, ker ohranjajo svojo kmetijo, skrbijo za živali in hkrati lepo sprejemajo tudi nas, pohodnike.

Med potjo sem začutila tudi pristnost tukajšnjih kmetij, ki še vedno živijo in dihajo s svojim okoljem. Poklon vsem pridnim rokam, ki skrbijo, da se kmetije ohranjajo in ostajajo žive.

Še višje, do mogočnega hrasta

Krkina pohodna pot se na kmetiji sicer zaključi, vendar sem želela nadaljevati še nekoliko višje, vse do Lovske koče Podbočje, ki leži približno na 770 metrih nadmorske višine, tik ob znamenitem mogočnem hrastu na vrhu Planine.

A. B. G.

Pot sem zato nadaljevala po cesti. Do vrha lahko pridete tudi po travniku, kjer je bilo nekoč smučišče.

A. B. G.

Prava nagrada tega čudovitega pohoda pa je posebna energija pri mogočnem hrastu. Že sama gugalnica na njem je dovolj velik razlog, da si vzamemo nekaj več časa za počitek in ob tem spočijemo oči ob čudovitih razgledih.

Planina je namreč izjemno bogata s pogledi. Razprostirajo se od Gorjancev pa vse do Krškega polja, vidni so dolini Krke in Save ter Krakovski gozd. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti pogled seže celo do Triglava. Vidna je tudi sosednja Hrvaška.

Iz vasi Planina vodijo lepa izhodišča do bližnjih, žal neoznačenih vrhov, kot so Goli vrh, Lanišče in Planinska gora.

A. B. G.

Kako nazaj?

V Podbočje se lahko vrnete po isti poti. Druga možnost je hoja po cesti, vendar je treba biti zaradi prometa zelo previden.

Obstaja pa še ena možnost. Nekoliko nižje v vasi, kjer smo prišli iz gozda, se pot pri kažipotu za Prušnjo vas nadaljuje čez travnike in gozd. Od tam vodi do Frluge, Vinjar, na Gradnje in na Dol. Sledi vzpon na Bočje, od koder se nato vrnete nazaj v Podbočje.

Praktično

Dolžina poti: nekaj več kot 10 kilometrov

Čas hoje: približno 3 ure
Višinska razlika: približno 620 metrov, če se povzpnete do vrha
Zahtevnost: prijetna, nezahtevna pohodna pot

Pot je na splošno dobro urejena. Na posameznih delih se nekoliko bolj vzpne, vendar je vmes tudi veliko prijetnih ravnih odsekov.

Priporočam, da imate s seboj dovolj pijače, kakšen prigrizek, primerne pohodne čevlje in pohodne palice. Če imate možnost, vzemite tudi daljnogled, saj so razgledi na poti res vredni ogleda.

In predvsem – vzemite si čas.

Pojdite v naravo in spoznavajte sebe v povezanosti z njo.