Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Naša kulturna dediščina
Čas branja 1 min.

Dragocen keltski tujek iz novomeškega groba - kako je prišel tja?


dolenjski-list
Borut Križ, Dolenjski muzej
30. 5. 2026, 09.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pasna spona tipa Laminci je bila najdena v grobu 180 na velikem keltsko-rimskem grobišču Beletov vrt v Novem mestu.

laminci.JPG
Borut Križ
Okrašena železna pasna spona tipa Laminci, Novo mesto – Beletov vrt, grob 180 (1. st. pr. n. št.)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nekropola z več sto žganimi grobovi je ležala pod hribom Marof na območju današnje stavbe Mestne občine Novo mesto, Nove Ljubljanske banke in Seidlove ceste pred njima. Grobišče je bilo v uporabi od starejše železne dobe pa vse do 4. stoletja. Največ grobov sodi v prvo stoletje pr. n. št. in v prvi dve stoletji n. št., ko so tu pokopavali avtohtone prebivalce pred rimsko zasedbo naših krajev in po njej.

Okrašena železna pasna spona tipa Laminci je bila v pozni mlajši železni dobi del okrasja premožnih žensk na območju Podonavja, kjer so živeli Dačani in keltsko pleme Skordiskov. V grobovih se ob tovrstnih sponah pojavljajo še bogati nakitni predmeti, izdelani iz srebra. Vse spone tega tipa so bile izdelane iz železa z okrašeno bronasto prevleko. Pasna spona iz Novega mesta je edina tovrstna doslej najdena v Sloveniji in je tudi edina v celoti izdelana iz železa. V Novo mesto je najverjetneje prispela z območja južnega Posavja po trgovskih poteh že kmalu po sredini prvega stoletja pr. n. št., v grob pa so jo priložili nekoliko kasneje.

Preberite še

Pasna spona iz groba 180 z Beletovega vrta je bila najdena pri arheoloških izkopavanjih Dolenjskega muzeja, ki jih je v 70. letih 20. stoletja na vrtu Beletove hiše vodil arheolog Tone Knez. Ovalna spona je dolga 18 cm. Okrašena je z reliefnim okrasom in jo obroblja masiven rob, na najširšem delu jo preči ornament smrekove vejice, ki ga oklepajo po tri vzporedna rebra, in tako deli spono v dve polovici. Na obeh polovicah dva para koncentričnih krožcev povezujejo trojne linije, ki se na sredini dotikajo še petega koncentričnega krožca. Zaključni trikotni del spone z gumbom obrobljajo vzdolžna rebra in prečne linije, v notranjih vogalih trikotnika pa so trije manjši koncentrični krogi.

Spona je keltska dediščina Skordiskov, ki je v dolenjskem svetu keltskih Tavriskov pomenila tujek, vendar dragocen in pomemben predmet trgovske izmenjave s Podonavjem.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.