Obred, boj in prestiž: Skrivnosti stare železne dobe in halštatskih knezov
Bronasta halštatska čelada z Dolenjske, poškodovana v obrednem pokopu, priča o elitah stare železne dobe in je na ogled v Dolenjskem muzeju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prvo tisočletje pred našim štetjem z grškimi mestnimi državicami, njihovimi sredozemskimi kolonijami in z Etruščani na Apeninskem polotoku je čas oblikovanja evropske civilizacije in kulture. Sočasna starejša železna doba (8.–4. st. pr. n. št.) v notranjosti evropske celine pa je prelomno oblikovala evropske družbe in krajine. V Sloveniji je Dolenjska prevzela vodilno vlogo, ki so jo omogočali taljenje železove rude, trgovina z železnimi izdelki in nastanek elit v že popolnoma razslojeni družbi.
Prestižna uvožena posoda in čelade so atributi pokojnikov, ki sodijo v vrhnji razred starejše železnodobne skupnosti in jih imenujemo halštatski knezi. Ta oblika bronastih čelad je poimenovana po Negovi v Slovenskih goricah, kjer so že na začetku 19. stoletja v bližini našli kar 26 tovrstnih čelad. Poleg teh pa je bilo doslej v Sloveniji največ čelad tega tipa najdeno prav na Dolenjskem.
Tokrat predstavljena bronasta čelada je bila najdena v bogatem bojevniškem grobu LXVI/3 skupaj z dolgo železno sulično ostjo, dvema nožema, železno pasno garnituro in uvoženo okrašeno lončeno posodo. Čelada s premerom 28 cm in višino 20 cm je bila po robu kalote in na spodnji strani krajca okrašena z vtisnjenimi ovali in koncentričnimi krožci.
Bronaste čelade tega tipa so imele perjanico pritrjeno na najvišji del z obema, na sprednji in zadnji strani dobro vidnima bronastima nastavkoma. Na spodnji strani krajcev čelade pa sta se ohranili zanki, v kateri je bil vdet jermen za privezovanje čelade na glavo.
Na kaloti čelade so vidne poškodbe, ki so bile povzročene z bojno sekiro, vendar ne v boju, temveč obredno, ob priložitvi čelade v grob. Ta običaj poznamo le na Dolenjskem, saj so prav vse čelade, ki so jih našli v starejših železnodobnih grobovih Dolenjske, poškodovane, tiste, ki so jih našli drugje, pa takih poškodb nimajo.
V Novem mestu so bili doslej najdeni prav vsi tipi čelad, ki so bili širše v uporabi v starejši železni dobi. Tokrat predstavljena čelada, po vrsti druga najdena negovska čelada na Kapiteljski njivi in skupno tretja v Novem mestu, je do konca junija letos na ogled na razstavi Knežja gomila 66 v Dolenjskem muzeju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.