T. Mihelič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Planinski močerad (Salamandra atra) je po obliki telesa podoben navadnemu, vendar je manjši in vitkejši; njegovo telo pa je črno, brez rumenih lis. Ploščata glava je jasno ločena od telesa, za očmi pa ima dve izraziti zaušesni žlezi. Rebra tvorijo izrazite prečne gube po trupu, kar mu daje značilen videz. Po sredini hrbta vse do repa potekata dva, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Noge so kratke, s štirimi prsti na sprednjih in petimi na zadnjih nogah. V nasprotju s pupki je rep planinskega močerada v prerezu okrogel.

Samec in samica sta si podobna; razlikujemo ju le po izrazito odebeljeni kloaki samcev v paritvenem obdobju.

Planinske močerade najpogosteje srečamo nad gozdno mejo v odprtih predelih, na katerih mu skalovje, podrta debla in trhel les nudijo dovolj skrivališč. Na nižjih nadmorskih višinah ga najdemo predvsem v mešanih gozdovih. Pojavlja se tudi v kraških predelih, na katerih mu primerna zatočišča predstavljajo jame.

Osrednji del njegove razširjenosti v Sloveniji je v Julijskih Alpah, Karavankah in na Snežniku, med 500 in 2300 metri nadmorske višine. Pojavlja se tudi v Brkinih, Suhi krajini in na Gorjancih.

Je pretežno nočna žival, v vlažnih, senčnih legah ali ob dežju pa ga lahko opazimo tudi podnevi. Izogiba se visokim temperaturam in vetru. Aktiven je med pozno pomladjo in zgodnjo jesenjo. Zelo dobro je prilagojen življenju na višjih nadmorskih legah in v suhem kraškem svetu. Zaradi popolnoma črne barve se v hladnem gorskem svetu na soncu hitro ogreje. Na višjih legah hibernira celo do osem mesecev.

Vse življenje preživi na kopnem, na katerem se v nasprotju z drugimi dvoživkami tudi pari. Je živoroden – jajca in ličinke se razvijajo v telesu samice, ki po dveh letih izleže od enega do tri popolnoma preobražene mladiče, sposobne samostojnega življenja. Prehranjuje se z različnimi nevretenčarji (z deževniki, s polži, stonogami, kopenskimi raki, z žuželkami) in lahko živi do 15 let.

Ko se počuti ogroženo, iz zaušesnih žlez intenzivno izloča strupen izloček bele barve, dvigne sprednji del telesa in skrije glavo proti tlom ter tako žleze izpostavi potencialnemu plenilcu. Strup za človeka ni nevaren, lahko pa draži ustno-nosno sluznico in oči.

Če v naravi opazite planinskega močerada, ga fotografirajte in podatek vnesite v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Vaši podatki bodo prispevali k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst v Sloveniji.