Milan Glavonjić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Obred je ob somaševanju črnomaljsko-dragatuškega župnika Janeza Žaklja, kaplana Janeza Meglena in Jožeta Pavlakoviča, župnika iz Starega trga ob Kolpi, vodil vikar novomeške škofije Peter Kokotec.

V pridigi je Peter Kokotec poudaril, da na tem razglednem gričku ne stojijo le pred lepo obnovljeno cerkvico, ampak pred simbolom petstoletne vere, molitve, dela in zvestobe ljudi teh krajev. »V tem času so se menjale države, gospodarji in lastniki. Menjali so se jeziki. Hvala Bogu, ostal je en jezik, jezik, ki ga danes govorimo. Bile so vojne, bolezni, lakota, izseljevanje in težki časi, vendar je cerkev sv. Marka obstala kot znamenje, da človek ne živi samo od dela in zemlje, ampak od Boga, ki daje upanje in notranjo moč.«

Cerkev je bila prvič pisno omenjena leta 1526 tudi kot mejna točka črnomaljskega mestnega ozemlja, ko je črnomaljski župnik Ivan Held po ukazu vladarja popisal cerkvene dragocenosti. Takratni zapis omenja kelih z bakrenim stojalom, pateno in zlat ogrski goldinar.

Kokotoc se je zahvalil vsem rodovom, ki so cerkev sezidali, jo ohranjali, obnavljali, krasili in zanjo darovali. Spomnil je na ureditev pokopališča leta 1939, njegovo razširitev leta 1994. Po letu 2004 so obnovili kamnit portal, vrata, okna in klopi, pozneje pa še oltar in notranjost. »Cerkev je lepo urejena, prihodnjim rodovom pa ne zapustimo samo zunanjega blišča, ampak živo vero, povezanost in vsebino,« je poudaril.

Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Butoraj Janez Perušič je pojasnil, da se je pobuda za obnovo cerkve začela konec leta 2022, ko je prvič stopil v stik z župnijo in občino. »Najprej smo začeli razmišljati o knjigi, ob petstoletnici, ki jo je dva dni prej v polni dvorani Gasilskega doma predstavil avtor Janez Butala, nato pa tudi o obnovi fasade. Že prej je bila urejena drenaža okrog cerkve, da ne bi vlaga več prodirala v zidove,« je dejal.

Postopoma so stekle priprave, usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in dogovori glede izvedbe del. »Cerkev je vedno ogledalo vasi. Ko prideš v kraj, najprej vidiš cerkev in pokopališče. Zato smo želeli, da je vse lepo urejeno. In, kot vidite, je,« je bil ponosen.

Za črnomaljskega župana Andrej Kavška je ta cerkev eden najprepoznavnejših simbolov tega dela Bele krajine. »To je cerkvica, ki jo vidiš skoraj z vsakega konca naše pokrajine. Ponosni ste lahko, da vas je ta petstoletnica povezala in združila,« je dejal. Spomnil je tudi na bližajočo se 800-letnico Črnomlja in prafare Črnomelj, ki jo bodo zaznamovali leta 2028.

»Zgodovina Bele krajine je bistveno bogatejša, kot smo dolgo mislili. Prav v zadnjih letih so bila odkrita številna nova zgodovinska dejstva, ki bodo predstavljena tudi v monografiji ob tem častitljivem jubileju,« je še povedal.

Srečanje domačinov se je po bogoslužju nadaljevalo pred gasilskim domom.