Sašo Švigelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po podatkih, ki jih je posredoval Igor Rolih iz Izpitnega centra Novo mesto, se kandidati za vozniški izpit na Dolenjskem že ob prijavi spopadajo z dolgimi čakalnimi dobami. Na praktični del izpita čakajo povprečno od 40 do 45 dni, na teoretični del (testi CPP) pa do 30 dni. Zmogljivosti so polne, saj je na mesec razpisanih več kot 500 mest, vendar se izpita ne udeleži približno desetina prijavljenih.

Leta 2025 je bilo v regiji uspešno opravljenih 5.118 izpitov oziroma povprečno 426 na mesec. Pozimi prevladujejo kandidati za kategorijo B, poleti pa naraste število tistih za motorje in druga vozila.

Za povprečno plačo stroškov

Stroški so za kandidate pomemben dejavnik. Prvi pristop k teoretičnemu delu izpita stane 42 evrov, praktična vožnja pa 37,5 evra prvič in 28,5 evra ob ponavljanju.

Celoten strošek za vozniški izpit kategorije B doseže povprečno slovensko neto plačo. Največji del stroška so ure vožnje – kandidati jih povprečno opravijo okoli 38, ena ura stane približno 40 evrov. Tu so še tečaji CPP in prve pomoči, zdravniški pregled in izpitne takse.

Stroški opravljanja vozniškega izpita so zadnja leta večinoma nespremenjeni; višji skok je sledil pandemiji, ko je povpraševanje preseglo ponudbo, manjkalo pa je učiteljev vožnje in ocenjevalcev, je povedal Igor Rolih.

Izpitno vožnjo opravi le polovica

V letu 2025 in začetku 2026 je bila uspešnost vseh izpitov na Dolenjskem približno 50-odstotna; za kategorijo B nekoliko manjša, okoli 45 odstotkov. Podobna uspešnost je tudi na ravni države.

Zakaj je uspešnost pri opravljanju izpita majhna? Odgovore smo iskali pri avtošolah, kjer spremljajo kandidate in njihove najpogostejše težave.

V avtošoli Posavc direktor in izpitni ocenjevalec Ivan Vogrinc pove, da se spopadajo s podobno situacijo kot drugod. »Čakalna doba za pristop k izpitni vožnji je pri nas približno 45 dni. Na to vplivata veliko povpraševanje in omejeno število učiteljev.«

Vogrinc pravi, da kandidati izpitno vožnjo pogosto opravljajo dvakrat ali celo trikrat, vzrok za neuspeh pa ni vedno zahteven izpit. »Velikokrat gre za pritisk staršev, da se kandidat čim prej prijavi na izpit, čeprav še ni dovolj pripravljen. Gre tudi za slabe vozniške navade in predvsem pomanjkanje zbranosti.«

Ena največjih težav je, kot pravi Vogrinc, pomanjkljivo zaznavanje prometnih situacij: »Kandidati pogosto površno opazujejo okolico – prometne znake, kolesarje, pešce, premalo preverjajo ogledala. Zato slabše predvidevajo razvoj situacij in nepravilno reagirajo. To je šibkost večine.«

Ob tem dodaja, da bi bil uspeh na izpitu bistveno večji, če bi bili kandidati bolje pripravljeni. »Vsi bi lahko opravili vožnjo v prvem poskusu, če bi bili res dobro pripravljeni, zbrani in bi opravili še kakšno dodatno uro vožnje, preden pristopijo k izpitu,« je prepričan Vogrinc. Uspeh s približno 30 urami vožnje je po njegovem mnenju prej izjema kot pravilo. »Gre za zelo kompleksno znanje, ki zahteva veliko vaje, dobro razlago učitelja, predvsem pa hitre in pravilne odločitve kandidata.«

Pomemben dejavnik za uspeh je tudi teoretično znanje, ki ga kandidati pogosto podcenjujejo, čeprav so na voljo kakovostna gradiva, simulacije izpitov in različni načini učenja. »Pomembno je, da so pri učenju zbrani, sodelujejo, si zapisujejo in razumejo napake,« poudarja Vogrinc.

Pomanjkanje učiteljev

V avtošoli Posavc imajo cenik javno objavljen, a Vogrinc opozarja tudi na težave v panogi. »Vse težje je zagotoviti dovolj učiteljev vožnje, saj številni napredujejo v izpitne ocenjevalce, novih učiteljev pa je vse manj.« Dodaten izziv so odpovedi učnih ur tik pred zdajci, zato učitelji ostanejo brez dela in lahko dobijo manjši prihodek.

Po njegovih besedah se je poklic učitelja vožnje v zadnjih desetletjih bistveno spremenil. »Včasih, pred približno 40 leti, je inštruktor delal med tednom od 7. do 15. ure, kandidat pa se je temu prilagodil. Danes pa se delovni čas razteguje v popoldneve in konec tedna, kandidati odpovedujejo ure zaradi drugih obveznosti.« Zaradi teh sprememb in zahtevnejših razmer pričakuje, da se bodo cene v prihodnje še zvišale.

Vogrinc opozarja tudi na nelojalno konkurenco med avtošolami: »Nekateri ne objavljajo cen, pojavljajo se tudi vožnje brez računov, kar pomeni sivo ekonomijo.«

Bistvena sta pozornost in predvidevanje

V avtošoli Modri voznik direktor Dražen Jurčič opaža podobne izzive, a ima pri njih izpitno vožnjo uspešno okoli pet od osmih kandidatov. »Kandidati bi se morali resno posvetiti teoriji in dejavno sodelovati že od začetka,« pravi. Tudi on poudarja slabo opazovanje okolice: »Pozornost in predvidevanje sta bistvena.«

Tečajnikom priporoča spremljanje vožnje drugega kandidata, po potrebi pa tudi menjavo inštruktorja ali navzočnost starša na uri. »Uspešno opravljen izpit z manj urami pomeni dobro usvajanje znanja pri kandidatu in kakovostno razlago učitelja,« še doda. Stres in površna priprava pogosto vodita v ponavljanje izpita in višje stroške.

Spomni tudi na nekdanjo prakso poskusnega izpita brez učiteljeve pomoči: »Če kandidat od treh takšnih voženj dve opravi uspešno, je to že zelo dober znak pripravljenosti.«

Za konec poudarja: »Vozniška sposobnost pride z vajo. Če želi biti kandidat samozavesten, mora vložiti čas, trud in resnost.«

Na poti do vozniškega izpita ni bližnjic. Uspeh zahteva resnost, vztrajnost in odprtost za učenje – pa tudi podporo izkušenih učiteljev, ki znajo prepoznati šibkosti in spodbujati samozavest. Kot poudarjajo sogovorniki, je ključ do varne in suverene vožnje prav v tem, da vsak kandidat vloži dovolj časa, volje in zbranosti. Za volanom se tako ne kalijo le bodoči vozniki, ampak tudi odgovorni udeleženci v prometu.