V Škocjanu tekmovali v znanju slovenskega jezika za Vodnikovo priznanje
V petek, 11. aprila, je na štirih tekmovalnih središčih, tudi v Škocjanu (OŠ Frana Metelka Škocjan), potekalo državno tekmovanje v znanju slovenskega jezika.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Organizator tekmovanja za Vodnikovo priznanje je Zveza slovenskih slavističnih društev (ZSSD). Lansko leto je bilo organizirano v omejenem obsegu, le za 8. razred osnovne šole in 3. letnik srednjih šol, letos pa je šolsko tekmovanje potekalo za učence od 6. do 9. razreda in za dijake od 1. do 4. letnika gimnazije in srednjih strokovnih šol ter od 1. do 3. letnika srednjih poklicnih šol.
Na šolski ravni so tekmovalne vsebine izhajale iz posameznih učnih načrtov za jezikovni del predmeta slovenščina po razredih oz. letnikih, na državnem tekmovanju pa je vsebina vezana na razpisano literaturo v štirih sklopih: zgodovina slovenskega jezika, slovnica, pravopis in tvorjenje utemeljevalnega besedila oz. komentarja. V središču je bil tematski sklop Slovenski jezik med slovanskimi jeziki, pri slovnici pa je za srednjo šolo bil predpisan sklop o nepregibnih besednih vrstah in slovenskem besednem redu.
Šolskega tekmovanja se je udeležilo 9355 tekmovalcev; bronasto priznanje si je prislužilo 3409 tekmovalcev, 485 tudi pravico do sodelovanja na državnem tekmovanju (iz 8. in 9. razreda in vseh letnikov srednješolskih programov).
Na OŠ Frana Metelka Škocjan je potekalo tekmovanje za Osrednjeslovenski prostor 2. Udeležilo se ga je 77 tekmovalcev iz sedemindvajsetih osnovnih in petih srednjih šol.
V uvodnem delu tekmovalnega popoldneva so tekmovalci in mentorji v Kulturnem centru Škocjan prisluhnili kratkemu kulturnemu programu s himno, nato pa so odšli proti šoli, kjer so v petih učilnicah pod budnim očesom nadzornih učiteljev začeli reševati tekmovalne naloge, ki so jih zaključili po 90 minutah.
Vodja tekmovanja Marinka Cerinšek je povedala: ''Pohvalno in spodbudno je, da so mladi tekmovalci del svojega prostega časa namenili pripravi na šolsko tekmovanje, najuspešnejši še na državno raven. Ko so se poglabljali v zgodovino slovenskega jezika, še zlasti v njegovo sobivanje med slovanskimi jeziki, so s svojimi mentorji poskušali razumeti nekatere njegove zakonitosti, kar je popotnica za spremljanje sedanjih različnih jezikovnih pojavov in vplivov, kar nam vsem skupaj, še posebej mladim, narekuje kritično razumeti tudi njegovo prihodnost.
Mladim je torej mar za slovenski jezik, slovenščino. To naj negujejo tudi v prihodnje.''
V nagovoru so tekmovalce spomnili na razmišljanje znanstvene sodelavke doktorice Simone Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je ob dnevu maternega jezika med drugim dejala: ''Slovenščini prej kot izumrtje "grozi", da se bo zelo preoblikovala. Nič ne kaže, da bi nas moralo biti strah za obstoj slovenščine, le zaspati na tem podatku ne smemo. Potrebno je, da smo pozorni in da glasno opozarjamo povsod, kjer je to treba.''
In še dodaja: ''Slovenščino lahko imamo radi, ker je naša, lepa, skupna, ljuba. Ker je posebna. Lahko jo imamo radi vsak na svoj način.''
Če ne bi bilo jezikoslovcev in besednih ustvarjalcev, ne bi bili Slovenci to, kar smo – majhen narod z bogato literarno, jezikoslovno in kulturno dediščino, ki jo moramo ohranjati, nadgrajevati in prenašati prihodnjim rodovom, pa je še dodala Marinka Cerinšek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.