Z lektorjema o kalkiranju in vplivu angleščine - je slovenščina ogrožena?
V Slavističnem društvu Dolenjske in Bele krajine so mednarodni dan maternega jezika obeležili v torek, 24. 2. 2026, v Knjižnici Mirana Jarca.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obiskovalci so v Trdinovi čitalnici v Knjižnici Mirana Jarca prisluhnili zelo zanimivemu jezikovnemu predavanju Petre Jordan in Roka Dovjaka z naslovom Prevzetnost in pristranskost: o vplivu angleščine in kalkiranju.
Oba predavatelja sta člana Lektorskega društva Slovenije in zaposlena v lektorski službi RTV Slovenija. Tako sta vsak dan v neposrednem stiku s slovenščino in kot lektorja v svojih uredništvih skrbita za ustrezno govorjeno in pisno slovenščino svojih sodelavcev pred objavo njihovih prispevkov.
Pri svojem delu opažata, da tuji jeziki, predvsem angleščina, vplivajo ne le na govor, ampak tudi na pisno sporočanje tako v besedišču kot v skladnji in oblikoslovju. Viden vpliv angleščine v slovenščini se kaže v kalkiranju oziroma kalkih, ki sta jih v svojem predavanju podrobneje in sistematično pojasnjevala, je sporočila Marinka Cerinšek iz Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine.
Termin kalk je po SP (fran.si) dobesedni oblikoslovni prevod besede, besedne zveze, npr. iz nemščine, angleščine. Izhajala sta iz vprašanj, kdaj je kalk upravičen, ali bogati jezik, ali se prilagodi slovnici ciljnega jezika. Med predavanjem sta predstavila različne primere kalkov, npr. frazeološke, oblikoslovne in skladenjske kalke, ki jih opažata v pisnem sporočanju v različnih medijih. Namesto prekinitev ognja (ang. ceasefire) bi bilo na primer ustrezneje uporabljati prekinitev spopadov ali premirje.
Kot lektorja kalke pomensko preoblikujeta, seveda v soglasju s pišočimi in uredniškim dogovorom, a vedno ne gre, saj so nekateri že zelo v ustaljeni rabi, tako da se bralci, poslušalci in tudi sporočevalci niti ne zavedajo njihovega izvora oziroma jih avtorji upravičijo, češ da gre za strokovni izraz.
Dogaja se, »da že (prepogostokrat) razmišljamo v angleščini«, kar posledično vpliva na govorjeno in pisno sporočanje, še zlasti pri mladih, ki si mnogokrat nekritično pomagajo tudi z umetno inteligenco. Zavedamo se, da se različnim jezikovnim pojavom v slovenščini ne moremo izogniti, prav pa je, da se nanje opozarja; tako jih bomo lažje razumeli in kritično sprejemali ter uporabljali, pravi Marinka Cerinšek.
Omenjeno predavanje so zaključili z razmišljanjem doktorice Simone Klemenčič, znanstvene sodelavke z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, ki je ob 21. februarju v intervjuju dejala, da »slovenščini prej kot izumrtje 'grozi', da se bo preoblikovala. Nič ne kaže, da bi nas moralo biti strah za obstoj slovenščine, le zaspati na tem podatku ne smemo. Potrebno je, da smo pozorni in da glasno opozarjamo povsod, kjer je to treba.«
Kljub temu pa pravi: »Slovenščino lahko imamo radi, ker je naša, lepa, skupna, ljuba. Ker je posebna. Lahko jo imamo radi vsak na svoj način.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
