Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo na podlagi kraja bivanja pri ravnanju telekomunikacijskega operaterja, ki od strank, živečih na območjih, ki jih oceni kot tvegana z vidika plačilne nediscipline, zahteva izpiske o prilivih in odlivih na njihov bančni račun. Odločba temelji na primeru stranke iz bližine romskega naselja.

Stranka iz manjšega kraja pri Črnomlju je namreč želela skleniti naročniško razmerje za telekomunikacijske storitve. Operater ji je pri tem po pojasnilih Zagovornika naknadno postavil pogoj, naj predloži bančne izpiske o prilivih in odlivih za zadnje tri mesece.

Pri tem je navedel, da to zahteva zaradi strankinega kraja bivanja. Njen naslov je namreč na podlagi statističnih podatkov o plačilni nedisciplini naročnikov uvrstil v tvegano območje.

Stranka je Zagovorniku zaradi tega prijavila diskriminacijo na podlagi kraja bivanja in pripisane osebne okoliščine etničnega porekla. Očitala je, da je operater o njeni plačilni nesposobnosti sklepal iz tega, da živi v bližini romskih naselij, in ji dodatne zahteve pri sklepanju pogodbenega razmerja naložil le zato, ker da drugi operaterjevi naročniki iz njene okolice z zamudo poravnavajo svoje obveznosti.

Po navedbah stranke gre za primer manj ugodne obravnave v primerjavi z drugimi strankami, ki živijo na območjih, ki jih operater ne označuje za tvegana z vidika plačilne discipline.

Bližina romskega naselja ne sme vplivati na pogoje za storitve

Na podlagi pojasnil operaterja je Zagovornik temu pritrdil, da od strank lahko zahteva tudi izkaz plačilne sposobnosti. Poudaril pa je, da morajo biti merila za preverjanje plačilne sposobnosti nediskriminatorna, njegove storitve pa strankam dostopne pod enakimi pogoji in ne glede na njihove osebne okoliščine. Kot je ugotovil, v obravnavanem primeru ni bilo tako.

Operater je namreč dodatne dokumente za sklenitev naročniške pogodbe zahteval samo zaradi strankinega prebivanja v določenem naselju. Razlog je bil, da ima pri sklepanju naročniških razmerij notranje kontrole, s katerimi želi preprečiti, da bi bila naročnina sklenjena z nekom, ki storitev nato ne bi plačeval.

Kontrole pa med drugim temeljijo na analitičnih podatkih o odstopanjih od povprečne plačilne discipline po različnih krajih v državi. Zaradi te na videz nevtralne prakse je bila stranka samo zaradi njenega naslova izpostavljena strožjim pogojem za sklenitev naročniškega razmerja kot drugi potencialni naročniki operaterja, ki prebivajo drugje.

Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi kraja bivanja. Ob tem je opozoril, da posameznikova plačilna sposobnost ne more biti utemeljeno ocenjena le na podlagi njegovega kraja bivanja oziroma plačilnih navad drugih prebivalcev območja, kjer živi.