splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leopoldina Kuralt, poročena Logar, je bila ženska, ki je močno zaznamovala življenje in ustvarjanje pesnika Simona Jenka. Pesnik jo je klical Lavoslava, njuna ljubezenska zgodba pa je navdihnila zbirko ljubezenskih pesmi Obujénke. Čeprav se nista poročila, je Leopoldina v njegovih mislih ostala še dolgo po njunem slovesu.

Rodila se je 11. novembra 1840 v Ljubljani, umrla pa 26. marca 1876 v Novem mestu. Bila je hči deželnega svetovalca Martina Kuralta in Terezije Grath, ki je izhajala iz Pliberka.

Družina je velik del Leopoldinine mladosti preživela v Beli krajini, saj je oče kupil posestvi Smuk in Turn. Pri Kuraltovih so prirejali sprejeme in kulturne dogodke, družina pa je bila narodno zavedna. Eden od sinov, Teodor Kuralt, je postal prvi predsednik črnomaljske čitalnice.

Ljubezen, ki je navdihnila pesnika

Simon Jenko, doma z Gorenjskega, je dijaška leta med letoma 1847 in 1853 preživel v Novem mestu. Z družino Kuralt se je zbližal, ko je bil učitelj Leopoldininih bratov Didimusa in Edvarda. Pri njih je preživljal tudi počitnice in se zaljubil v Leopoldino, ki jo je v slovanskem zanosu imenoval Lavoslava.

splet

Njuna zgodba je v pesniku pustila globoke sledi. V času zaljubljenosti je nastala zbirka ljubezenskih pesmi Obujénke, v katerih je izrazil svoja čustva in hrepenenje. Kako težko jo je pozabil, razkriva tudi zapis iz časa njegovega bivanja na Dunaju:

»Bog jej daj srečnih dnij, meni pa, da bi jo lahko pozabil! Pozabiti! čudna beseda! Moje najboljše pesni mi je navdihnila in če hočem zaljubljeno pesen napisati, je vedno ona, na ktero mislim!«

V istem zapisu je izrazil željo, da bi jo še enkrat videl, saj ni vedel, ali bi se ob ponovnem srečanju njegova čustva vrnila ali bi se izkazalo, da je bila vse skupaj le fantazija. Svojo prvo, kot jo je sam označil, otroško ljubezen je cenil bolj kot vse poznejše.

Med pesmimi iz zbirke je tudi V tihi noči, v kateri pesnik pošilja pesem k ljubljeni, da bi jo dosegla v nočni tišini.

Njuna življenjska pot se je razšla

Leopoldina se ni poročila z Jenkom, temveč z dvajset let starejšim pravnikom Ivanom Logarjem iz Ortneka. Živela sta v Novem mestu, kjer je Leopoldina tudi umrla, stara komaj 35 let.

Pokopali so jo na starem mestnem pokopališču, ki ga danes ni več. Njen nagrobni spomenik so pozneje prenesli na vrt Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, kjer še vedno ohranja spomin na žensko, ki je bila del pesnikovega življenja in ustvarjanja.

Jenko in belokranjski prijatelj

Jenko je bil tesno povezan tudi z Belokranjcem dr. Jurijem Šterbencem, doktorjem prava in duhovnikom. Po letu 1864 mu je podaril rokopisno knjižico, vezano v rjavo polplatno, s 150 pesmimi. Naslovil jo je Poezije, Zložil Simon Jozipovič Jenko, na njej pa je tudi posvetilo »Podarjene dr. Sterbencu«.