Kdo je bil Matija Absec, ki je vodil novomeški Grm?
Danes mineva 128 let od rojstva Matije Abseca iz Mihelje vasi, kmetijskega strokovnjaka, ravnatelja Grma in enega pomembnih mož pri odbiri krškopoljske pasme prašičev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Matija Absec, kmetijski strokovnjak
Rojen 15. septembra 1898 v Mihelji vasi v Beli krajini, umrl 17. marca 1966 na Pšati pri Domžalah
Matija Absec je bil eden pomembnejših kmetijskih strokovnjakov svojega časa, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval tudi novomeški prostor. Rodil se je 15. septembra 1898 v Mihelji vasi v Beli krajini.
Po osnovni šoli v domači vasi in Črnomlju je šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji, kjer je leta 1918 maturiral. Med letoma 1920 in 1924 je študiral na Zemljedelski visoki šoli v Pragi, nato pa tam opravil še specializacijo iz prehrane živali. Svoje znanje je leta 1927 izpopolnil na Danskem, kjer se je specializiral za mlekarstvo.
Istega leta je začel poučevati na Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu. Sprva je bil suplent za živinorejo in mlekarstvo, leta 1930 pa je postal profesor in ravnatelj šole. Po dveh letih je bil zaradi političnih razlogov razrešen in odpuščen. Med letoma 1933 in 1936 je služboval kot strokovni tajnik Glavne zadružne zveze Jugoslavije v Beogradu, nato pa se je vrnil na Grm in ponovno prevzel ravnateljsko mesto.
Ob delu na Grmu je predaval tudi na Banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli na Mali Loki. Leta 1944 je bil premeščen na pokrajinsko upravo v Ljubljani.
Po drugi svetovni vojni je vodil državno posestvo Dornava, nato pa bil pomočnik direktorja posestva kmetijske šole v Rakičanu. Leta 1951 je postal direktor Kmetijskega posestva Pšata. V času njegovega vodenja je posestvo postalo izjemno uspešno na področju prireje mleka.
Absec se je kot strokovnjak posebej posvečal živinoreji, kakovosti krme in prašičereji. V času svojega delovanja v Novem mestu je pomembno pozornost namenjal odbiri tako imenovane črno-pasaste dolenjske svinje, ki jo danes poznamo kot krškopoljsko pasmo prašičev, edino ohranjeno avtohtono slovensko pasmo prašičev.
Njegova strokovna pot je tako povezala Belo krajino, Novo mesto in širši slovenski kmetijski prostor. Umrl je 17. marca 1966 na Pšati pri Domžalah.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
